STE ŽE SLIŠALI ZA ČUDEŽ V KOPRU? Zgodil se je sv. Nazariju, ko je prišel peš iz Boršta v Škocjan

Koper

19. junij je za Koprčane pomemben dan od leta 1422. Takrat obeležujejo praznik zaščitnika svojega mesta, prvega koprskega škofa sv. Nazarija. Potomec bogate grške družine se je rodil v današnjem Borštu. Leta 524 je bil posvečen za škofa, koprsko škofijo pa je vodil vse do svoje smrti leta 577. Pokopan je v koprski stolnici. In prav takrat, ko je bil posvečen za škofa, se je v Kopru zgodil prvi čudež.

Če gre verjeti legendi, se je zgodba o nastanku Kopra pričela pisati leta 524, ko se je oglejski patriarh Štefan, s podporo bizantinskega cesarja Justina I., obrnil na papeža Janeza I. in ga prosil, naj večjim istrskim mestom dodeli škofa. Imenovali so jih šest, med njimi sv. Nazarija, ki mu je bilo dodeljeno mesto Capris v Tržaškem zalivu. Zato sv. Nazarija upodabljajo z maketo Kopra v rokah, ki krasi pročelja pomembnejših stavb v mestu, hranijo pa jo tudi v Pokrajinskem muzeju in stolni cerkvi.

Sv. Nazarij se je rodil v bogati grški družini, predvideva se, da med leti 470 in 480, v kraju Elpidium oziroma v današnjem Borštu.

Sv. Nazarij je bil po rodu Grk, rojen na mestu, kjer stoji Franckin kokošnjak

Predniki sv. Nazarija so bili najverjetneje starogrški priseljenci, ki so jih Rimljani pokristjanili. Glede na to, da je postal škof, je očitno bil učen, razgledan, predvsem pa brezpogojno religiozen človek in vdan kristjan.

Seveda pa o prvem koprskem škofu obstaja zgolj legenda, katere verodostojnost je vprašljiva in zapletena. Je pa vsekakor močan dokaz tradicija, ki prehaja iz roda v rod, povezana z vsakoletnim velikim slavjem. Predvsem pa vsaka legenda nosi v sebi nekaj resnice. Kot tudi ta, da je bil sv. Nazarij rojen v Borštu, ki je od Kopra oddaljen 28 km, na mestu, kjer stoji kokošnjak Francke Jurinčič in hruška. V bližini Boršta, na poti proti Glemu, stoji cerkvica sv. Nazarija s pokopališčem.

Čudeži v Kopru

Legenda pravi, da je sv. Nazarij, ko je bil leta 524 posvečen za škofa, prišel peš iz Boršta do Škocjana. Koper je bil takrat še otok. Ker je bil utrujen, naj bi pričel moliti, stopil je v morje in pot proti Kopru nadaljeval po morski gladini. Za njim naj bi se vila svetla, bela črta. V mesto je prišel v četrti San Pieri oz. pri vhodnih vratih sv. Petra, na jugovzhodni strani mesta. Prebivalci, ki so to opazovali, so ga pričakali na obali in kar so videli, razglasili za prvi čudež v Kopru. Pa to še ni bilo vse.

Službo prvega in tudi priljubljenega koprskega škofa je sv. Nazarij opravljal 33 let, vse do svoje smrti leta 577. Pokopan je bil v cerkvi Santa Maria Maggiore, današnja stolna cerkev. Predvideva se, da je kakšen veren meščan škofove posmrtne ostanke premestil drugam, na bolj varno mesto pred barbarskimi vpadi. Zaradi vojn naj bi pozabili, kam so jih pokopali, a naj bi se začeli dogajati novi čudeži z njegovimi posmrtnimi ostanki, ki so bili shranjeni v posodi, skriti pod stopnicami.

Leta 601 naj bi nek cerkveni uslužbenec Martin molil na stopnišču, ko so se mu pokazali posebni svetlobni znaki, podobni sončnim žarkom. O tem je pripovedoval meščanom, a mu niso verjeli. Ko se je meščanu po imenu Pelegrino v sanjah prikazal angel in mu pokazal, kjer so skrite kosti sv. Nazarija, je o tem povedal duhovnikom in cerkvenim dostojanstvenikom, s katerimi je odšel do kraja, kjer mu je angel pokazal, da ležijo škofovi posmrtni ostanki.

Začeli so kopati, vendar niso našli nič. Peregrino je bil cenjen meščan, zato so ljudje začeli moliti in v tistem trenutku se je izkopana luknja poglobila, v njej pa je bila marmorna skrinja z latinskim napisom 'Hanc patriam serva, Nazari sancte, guberna, qui pater et Rector Iustini diceris urbis', v prevodu 'O, sveti Nazarij, vladaj in ščiti domovino, ti, ki ti pravijo oče in zaščitnik Justinovega mesta'. Ob kosteh so našli še svinčeno tablico z napisom, ki bi v prevodu pomenil 'prezul Nazarij je odšel h gospodu 13. dne julijskih kalend'.

Ko se je razvedelo, kaj se je v Kopru zgodilo, so prihiteli ljudje od vsepovsod, da bi videli posmrtne ostanke škofa. Bolni, ki so se jih dotaknili, so nemudoma ozdraveli. In v zgodovino Kopra se je vpisal še eden v vrsti čudežev.

13. dan julijskih kalend je po današnjem koledarju 19. junij in vse od takrat prebivalci Kopra slavijo svojega zaščitnika. Od leta 1422 pa do 1955 je bilo slavje celo uradno.

Koprska stolnica (foto: Wikipedia/Ernest B) in škofovski sedež v koprski stolnici (foto: Wikipedia/Janos Korom)

Kaj pravijo uradni viri?

Posmrtne ostanke sv. Nazarija so skrili pred barbarskimi napadi in jih odkrili v času, ko se je Capris preimenoval v Justinopolis. Leta 1380 so jih vojni napadalci odnesli v Genovo, koprski škof Jeremija Pola pa jih je leta 1422 uspel dobiti nazaj. Shranjeni so v marmornem sarkofagu za škofovim sedežem, na katerem je latinski napis 'To domovino ohranjaj in vodi, Sveti Nazarij, ki veljaš za očeta in varuha Justinovega mesta'. Vse ostalo je legenda o kultnem škofu.

Praznovanje v Borštu bo prihodnjo soboto

Koper letos obeležuje 1500. letnico nastanka mesta, ker je bil sv. Nazarij posvečen leta 524. Ob tej priložnosti bodo v Borštu realizirali dolgo načrtovano romarsko pot od Kopra do Boršta, ki so jo poimenovali Romanje sv. Nazarija.

Prvi pohod bo v soboto, 22. junija. Pod vodstvom Obalnega planinskega društva Koper bodo pohodniki ob 12.00 krenili s Titovega trga v Kopru. Na cilj računajo priti ob 17.30. Po prihodu bodo v cerkvi sv. Nazarija blagoslovili prenovljen oltar in cerkev, ob 18.30 pa bo šla procesija proti središču Boršta, kjer bo ob kapelici sv. Nazarija maša, ki jo bo vodil koprski škof Jurij Bizjak. Zvečer se obeta zabava.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija