Tehtanje vozil med samo vožnjo za zdaj ne prinaša kazenskih sankcij, so pa podatki zelo koristni za upravljavce cestnih omrežij, saj ti bolje razumejo obremenitve na določeni cesti, kar koristi pri načrtovanju prometnih ureditev ter infrastrukture, so pred dnevi zapisali na Facebook strani infoPot. Preobtežena vozila namreč škodujejo in zmanjšujejo dobo prometne infrastrukture, kar je še posebej opazno na lokalnih in regionalnih cestah.

Kljub temu da se direktno kaznovanje kršiteljev še ne izvaja, ker tega zakonodaja še ne omogoča, v nadzornih centrih vsakodnevno spremljajo promet preko tehtalnih sistemov, operaterji pa o večjih kršitvah obvestijo policijo. Ta nato ustavi kršitelja in njegovo vozilo stehta statično. To tehtanje je namreč osnova za kaznovanje.

Za izvajanje tehtanja med vožnjo potrebujejo premostitveni objekt

Tehtalni sistem SiWIM je v sodelovanju z zavodom za gradbeništvo razvilo slovensko podjetje Cestel. Za meritev s tem sistemom potrebujejo premostitveni objekt, kamor namestijo tehtalne senzorje, v bližini premostitvenega objekta pa namestijo tudi kamero. To podjetje meritve opravlja za različne naročnike (DARS, DRSI, občine …) S pomočjo podatkov, ki jih zajema SiWIM, njihovi strokovnjaki analizirajo promet, določijo delež preobteženih tovornjakov, izračunajo preostalo življenjsko dobo cestišča in oceno škode, ki so jo na cestnem odseku povzročila preobtežena vozila. Zbrane podatke pa lahko uporabijo tudi za oceno stanja mostov, ki služi kot osnova za boljše upravljanje s premostitvenimi objekti. Dolžina meritev je odvisna od želja naročnika, predvsem pa je pomembno, da v meritvenem obdobju pridobijo dober pregled dejanskega stanja tovornega prometa. Po zaključku projekta sistem odstranijo z mostu, naročnik pa prejme poročilo z ugotovitvami in zaključki.

Se tovrstne meritve izvajajo tudi na obalnih cestah?

Zanimalo nas je, kako pogosto ter s kakšnimi nameni se tovrstne meritve izvajajo na občinskih in regionalnih cestah v obalnih občinah ter na primorski avtocesti. Prav tako nas je zanimalo, če so morali na podlagi analize izvedenega merjenja izvesti kakšne ukrepe na cestni infrastrukturi in kako pogosto poteka sodelovanje s policijo pri kaznovanju kršiteljev cestnoprometnih predpisov. Z vprašanji smo se obrnili na DARS, Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI) ter na vse štiri obalne občine.

(Pre)težki tovornjaki na cestah povzročajo poškodbe in s tem ogromno škode upravljavcem cest

Na DARS-u so najprej poudarili, da poškodbe na vozišču povzročajo predvsem (pre)težka tovorna vozila. Kot je znano, je s tovornimi vozili najbolj obremenjena avtocesta A1 (štajerska/primorska avtocesta). "Čeprav so cestninski prihodki od tovornega prometa večji kot od e-vinjet, se zavedamo, da ima povečano število tovornjakov številne negativne posledice. Dejstvo je, da težki tovornjaki zmanjšujejo pretočnost, zmanjšujejo oziroma ogrožajo prometno varnost, uničujejo ceste in onesnažujejo okolje bistveno bolj kot promet z osebnimi vozili. Poškodbe vozišča v odvisnosti od teže naraščajo eksponentno, in sicer na četrto potenco – težje kot je tovorno vozilo, več škode naredi (eksponentno več). Težki tovornjaki naj bi na primer glede na tuje raziskave ceste obremenjevali kar 40.000-krat bolj od osebnih avtomobilov. Letna škoda na celotnem omrežju cest v upravljanju družbe DARS zaradi osnih preobremenitev tovornih vozil po grobi oceni znaša približno 10 milijonov evrov," so povedali.

Slednji že več let spremlja dejanske prometne obremenitve s tehtanjem tovornih vozil med vožnjo z mostnimi WIM (Weigh-In-Motion) sistemi, ki stehtajo vsako os vsakega vozila, ki prevozi merilno mesto. WIM izvrednoti preobremenitve kot razliko med dejansko doseženo prometno obremenitvijo in prometno obremenitvijo, ki bi jo vozila povzročila v primeru, če bi bile preobremenjene osi obtežene samo do dopustnih vrednosti. Rezultati za štiriletno obdobje 2017–2020 so pokazali, da je imelo samo osne pritiske preobremenjene povprečno 3,7 odstotkov vseh tovornih vozil, 4,4 odstotke tovornih vozil pa je imelo prekoračeno skupno maso in osne obremenitve hkrati, skupno je kar 8,1 odstotka vseh tovornih vozil imelo presežene dovoljene osne pritiske, ki na cestah v upravljanju DARS znašajo 10 ton.

Na DARS-u si želijo, da bi bilo avtocestnih nadzorov policije čim več

Pri tem na DARS-u poudarjajo, da je za preprečevanje tovrstnih kršitev izredno pomemben avtocestni nadzor. Za njegovo izvajanje in izrekanje glob v primeru tovrstnih prekrškov je pristojna policija: "Glede na število prekoračitev, ki jih ugotavljamo s tem sistemom, bi si kot upravljavci cestne infrastrukture želeli, da je takšnih nadzorov čim več in priznati je treba, da v zadnjem času policija temu segmentu varnosti in posledično tudi ohranjanju cestne infrastrukture namenja vedno več pozornosti."

Kar za 13 ton presegel največjo dovoljeno skupno maso

Tako so na primer v soboto, 3. marca, gorenjski prometniki obravnavali državljana Avstrije, ki je po gorenjski avtocesti proti Karavankam vozil tovorno vozilo s priklopnikom avstrijskih registrskih označb. Vozniku so odredili tehtanje skupine vozil, ki je pokazalo, da je naložen tovor presegel največjo dovoljeno skupno maso za več kot 13 ton oziroma 33 odstotkov. Skupino vozil so zato izločili iz prometa, vozniku izdali plačilni nalog v znesku 900 evrov in za pravno osebo 3000 evrov. "Taka vožnja je nevarna in neodgovorna, saj ni šlo za manjša odstopanja, ampak za občutno prekoračitev največje dovoljene skupne mase," so obenem opozorili na Policijski upravi Kranj. Če bi se tak tovor prevrnil ali bi voznik moral zavirati v sili, bi bile lahko posledice zelo hude, so dodali.

Podoben primer so obravnavali v mesecu februarju na območju savinjske regije, ko je policija odkrila prevoz tovora izjemnih dimenzij brez ustreznega dovoljenja, v zvezi z njim pa izdala kazni za različne kršitve v skupni vrednosti 39.200 evrov.

DARS na avtocestah in hitrih cestah vgrajuje posebne asfaltne plasti

Sicer pa DARS na vseh avtocestah in hitrih cestah vgrajuje asfaltne plasti, ki so namenjene za najtežje prometne obremenitve in hkrati zagotavljajo ustrezno vozno površino za varno odvijanje prometa. Asfaltne zmesi so proizvedene skladno s harmoniziranim standardom SIST EN 13108, kar pomeni, da za celotno območje EU veljajo enake zahteve. Za najtežje prometne obremenitve se za obrabne plasti najpogosteje uporablja asfaltna zmes s slovenskim nazivom drobir z bitumenskim mastiksom oziroma s kratico po standardu SMA, pri katerem se uporablja polimerni bitumen.

DRSI meritve izvaja tudi na obalnih regionalnih cestah

Direkcija RS za infrastrukturo izvaja tehtanje tovornih vozil v prostem prometnem toku v obsegu preko 100 meritev letno. Povedali so nam, da so rezultati v obliki dejanskih prometnih obremenitev, ki upoštevajo dejanske osne (pre)obremenitve tovornih vozil, na razpolago projektantom voziščnih konstrukcij v vsakoletni publikaciji DRSI 'Promet' in v bazi podatkov, da lahko projektirajo (dimenzionirajo) obnove voziščnih konstrukcij na dejanske prometne obremenitve. Prometna obremenitev zaradi dve toni pretežke osi tovornega vozila se namreč več kot podvoji, s tem pa se podvoji tudi škoda, ki jo to vozilo povzroča na vozišču.

V nadaljevanju vam predstavljamo, na katerih obalnih cestah so bile v preteklosti izvedene tovrstne meritve in kje se merjenje kontinuirano izvaja že vrsto let.

Na glavni cesti G1-11, odsek 1062 Koper–Dragonja, se tehtanje tovornih vozil v prostem prometnem toku (v trajanju po 7 dni, 28 dni ali 6 mesecev) izvaja vsako leto kontinuirno že od leta 2009. Rezultate Direkcija RS za infrastrukturo uporablja za spremljanje prometnih obremenitev, deleža preobremenjenih tovornih vozil in deleža preobremenitev.

Na regionalni cesti R2-409, odsek 0313 Rižana–Dekani, so bile meritve izvedene v februarju 2020 za določitev dodatnega prometa, to je prometa iz kamnolomov.

Na regionalni cesti R2-409, odsek 0312 Kastelec–Črni Kal, in na nekategorizirani cesti za Tinjan so bile meritve izvedene v letu 2023 v trajanju dvakrat po 14 dni. Namen teh meritev je bila določitev dodatnega prometa v času gradnje drugega tira železniške proge Koper–Divača.

Na DRSI so nam še povedali, da se direktno kaznovanje kršiteljev dovoljenih osnih obremenitev in/ali skupne mase s tehtanjem tovornih vozil v prostem prometnem toku ne izvaja, ker zakonodaja tega še ne omogoča. "Se pa vsakodnevno spremlja promet preko tehtalnih sistemov v nadzornem centru v Dragomlju. Operater obvešča policijo o večjih kršitvah. Intervencij, ko nato policija kršitelja ustavi in statično stehta, je približno 20 na mesec. Statično tehtanje je osnova za kaznovanje kršiteljev," so še povedali.

Ali se tehtanja med vožnjo na lokalnih cestah poslužujejo tudi obalne občine?

S koprske, izolske in ankaranske občine so nam sporočili, da se tovrstnih meritev do sedaj še niso posluževali.