V slovenskih osnovnih šolah je obvezen en tuj jezik, ki se poučuje od 2. do 9. razreda, pri čemer se šole same odločijo, ali bodo poučevale angleščino ali nemščino. Učenci 1. razredov si lahko prvi tuj jezik izberejo kot neobvezen izbirni predmet, kar sicer naredi večina učencev. Po podatkih ministrstva je to lani naredilo 18.864 od 20.796 prvošolcev, pri čemer si jih je 18.394 izbralo angleščino, 470 pa nemščino. Na 19 šolah, ki so vključene v izvajanje spremenjenega razširjenega programa, je tuj jezik obvezen že v 1. razredu, dodatno je v 7. razredu obvezen drug tuj jezik.

V 4., 5. in 6. razredu poleg prvega poučujejo tudi drugi tuj jezik, ki si ga lahko učenci izberejo kot neobvezni izbirni predmet. Ker je prvi tuj jezik na večini šol angleščina, si jih razumljivo največ izbere nemščino. Izbirajo pa tudi francoščino, italijanščino in hrvaščino. Po podatkih ministrstva je v drugem triletju lani nemščino izbralo 11.570 učencev.

Učenci 7., 8. in 9. razreda lahko drugi tuj jezik izberejo kot obvezni izbirni predmet. Pri tem najpogosteje izbirajo nemščino, angleščino, francoščino, španščino, ruščino, srbščino, hrvaščino, kitajščino, italijanščino in latinščino. Drugi tuj jezik si lahko izberejo tudi kot neobvezni izbirni predmet, pri čemer je to za nekatere tretji tuj jezik. Po podatkih ministrstva so lani največkrat izbrali nemščino, za katero se je odločilo 2589 učencev.

V zadnjih letih sicer tudi šolska politika poudarja pomen zgodnjega poučevanja tujih jezikov, posledično pa se otroci tujih jezikov v šoli učijo vse bolj zgodaj. Razvojni psihologinji Ljubici Marjanovič Umek se slednje ne zdi slabo. Prepričana je, da se lahko večina otrok tuj jezik v okviru formalnega izobraževanja začne učiti že v 1. razredu, a mora biti pri tem veliko učenja skozi poslušanje. "Če je tega slušnega, fenološkega zavedanja v 1. razredu dovolj, potem se bo zadeva do 3. razreda stopnjevala do stopnje, da bo otrok že poznal nek nabor besed, začetno slovnico in da bo znal nekaj povedati. Zato je veliko odvisno predvsem od načina poučevanja," je poudarila.

Formalnemu učenju tujega jezika, recimo na tečajih, pred vstopom v šolo Marjanovič Umkova ni preveč naklonjena. "Takšno učenje je morda lahko smiselno, če bodo starši skupaj s tistimi, ki poučujejo, skrbeli za neko kontinuiteto v poučevanju tujega jezika, kar pomeni, da bo vsako leto neka dodana vrednost. Pomembno je tudi, da tako učenje poteka skozi igro, saj je sicer v zgodnji starosti otroke zelo težko motivirati za učenje tujega jezika. Težko namreč razume, da to potrebuje za sporazumevanje z drugimi ljudmi," je pojasnila.

Nekateri strokovnjaki formalnega učenje tujih jezikov pred vstopom v šolo ne zagovarjajo tudi zato, da se potem otrok v šoli ne dolgočasi, ko se njegovi sošolci učijo, kar on že zna. Marjanovič Umkovi se to ne zdi taka težava, saj "večkrat ko nekaj slišiš, lažje ti je". "Imam pa bolj težavo s tem, da na takih tečajih ni nekega predpisanega učnega načrta, da so otroci deležni različnih stvari in da učinek verjetno velikokrat ni tak, kot ga tisti, ki poučujejo tuje jezike, pričakujejo," je dodala.