Zavod za varstvo kulturne dediščine Furlanije - Julijske krajine je lani avgusta sprožil postopek za priznanje kulturnega pomena spomenika bazoviškim junakom. Z dodelitvijo tega statusa so vzpostavili podlago, da bi v prihodnje lahko postal spomenik državnega pomena. To je tudi želja odbora za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu.

Odločitev deželne komisije FJK je danes pozdravil predsednik republike Borut Pahor. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so si dolga leta prizadevali, da je prišlo do tega pomembnega premika glede statusa spomenika, ki ga je skupaj z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello obiskal julija 2020.

"Po stvarni vrnitvi tržaškega Narodnega doma slovenski skupnosti je to nov pomemben korak v slovensko-italijanskih odnosih," je predsednik zapisal v izjavi, objavljeni na Twitterju.,

Iskreno pozdravljam odločitev Deželne komisije FJK za kulturno dediščino, da ima spomenik bazoviškim junakom poslej status spomenika kulturnega pomena. To je nov pomemben korak v slovensko-italijanskih odnosih. ~bp

➡️ https://t.co/uanZHvEb6F pic.twitter.com/O7M6onQ9au

— Borut Pahor (@BorutPahor) January 13, 2022

V krovnih organizacijah slovenske manjšine v Italiji, Slovenski kulturno-gospodarski zvezi (SKGZ) in Svetu slovenskih organizacij (SSO), so prav tako izrazili veliko zadovoljstvo ob dodelitvi statusa kulturnega pomena spomeniku bazoviškim junakom.

Ob tem so poudarili, da je treba ta "zgodovinski korak umestiti v širši kontekst trenutnega zgodovinskega trenutka". Po njihovih navedbah je poklon predsednikov Slovenije in Italije pri spomeniku julija "nedvomno prispeval k ugodnemu razpletu postopka".

"Predsednik italijanske države je s poklonom štirim padlim fantom priznal pomen njihovega boja proti fašizmu in status kulturnega spomenika še dodatno podčrtuje, da so bili junaki na pravi strani zgodovine, ne pa teroristi, kot so zatrjevali vsi tisti, ki so podpisali priziv na postopek," so zapisali v SKGZ in SSO.

Vse to odpira dodatne možnosti, da se bo tudi s pravnega vidika uresničila ukinitev obsodbe prvega tržaškega procesa, s katero so bili Ferdo Bidovec, Franjo Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič obsojeni na smrtno kazen. Ker je bazoviške junake obsodilo hitro sodišče, bo postopek dolgotrajen. Za zadevo je namreč pristojno vojaško sodišče, kjer je ponovitev postopka in rehabilitacijo težko doseči, ocenjujejo pri odboru za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu.

Štirje bazoviški junaki veljajo za simbol nasprotovanja in upora fašističnemu režimu in ideologiji ter za junake svobodne Evrope, zgrajene na temeljih antifašizma. Člane tajne antifašistične organizacije Borba so na podlagi sodbe italijanskega fašističnega posebnega sodišča na gmajni pri Bazovici ustrelili 6. septembra 1930.