Luka Koper je v minulih dneh objavila javno naročilo za gradnjo kontejnerske obale s priveznimi mesti in dodatne skladiščne površine na območju severnega dela prvega pomola, ki med drugim obsega gradnjo obalnih konstrukcij z dvema privezoma skupne dolžine 326 metrov, sedem hektarov skladiščnih in manipulativnih površin ter poglabljanje morskega dna ob operativni obali in vplovnem kanalu.
SPET BODO POGLABLJALI MORSKO DNO: Luka Koper išče izvajalca za gradnjo severnega dela prvega pomola
Koper
Operativna obala in zaledne površine so zasnovani kot armiranobetonske konstrukcije, ki bodo slonele na globoko temeljenih pilotih. Zaradi zagotavljanja ustrezne nosilnosti in stabilnosti bodo ti nameščeni tudi 66 metrov pod morskim dnom. "Projekt ni zahteven samo iz gradbenega vidika, saj bo treba med gradnjo zagotavljati tudi nemoteno obratovanje vseh sosednjih terminalov in varno vplutje ladij," so navedli.
Skladno s časovnico se bodo dela začela predvidoma v začetku prihodnjega leta, zaključila pa konec leta 2027.
Projekt je eden od ključnih, ki so zapisani v strateškem poslovnem načrtu Luke Koper za obdobje 2024-2028. Po besedah predsednice uprave Luke Koper Nevenka Kržan, je začetek postopka javnega naročila zgolj prvi, a pomemben korak tega finančno, gradbeno in organizacijsko zelo zahtevanega projekta.
"Z razširitvijo kapacitet na kontejnerskem terminalu odgovarjamo na pričakovanja ladjarjev in logistov ter utrjujemo naš položaj med severnojadranskimi pristanišči. Po zaključku gradbenih del in namestitvijo obalnih dvigal ter ureditvijo obstoječih skladiščnih površin bomo letno zmogljivost pretovora kontejnerjev povečali na 1,75 milijona TEU," je dejala.
Gradnja časovno sledi projektu drugega tira, ki bo predvidoma zaključen v letu 2026, tako da bodo v Luki Koper pa tudi v celotni slovenski logistiki že v prvih letih delovanja izkoristili vse prednosti nadgrajene pristaniške in železniške infrastrukture.
Luko in marino Portorož sta zgradila, pa še dosti več po obali Jadrana.