"Trenutno je situacija katastrofalna, saj smo na vrhuncu sezone mladičev," je povedala Andrejka Maklič, direktorica zavoda za osveščanje o pomenu sterilizacije in kastracije Mačji Zen, ki ga je ustanovila z namenom, da se pomen sterilizacije/kastracije mačk razširi med ljudi. Vsakodnevno skrbi za 39 prostoživečih mačk in pomaga ostalim hraniteljem, ki sami tega ne zmorejo.

"Delujem večinoma na terenu; odlov mačk za sterilizacijo/kastracijo, hranjenje prostoživečih mačk, skrb zanje. Ko odlovim bolno mačko, jo odpeljem k veterinarju in zanjo tudi poravnam stroške zdravljenja," navaja Makličeva, ki opozarja na odgovornost vseh pri zmanjševanju te pereče problematike.

"Prostoživeče mačke so potomke lastniških mačk. So nevidne, skrivajo se in borijo za preživetje. Če imajo srečo, niso preganjane, imajo hranitelja in so sterilizirane/kastrirane. V nasprotnem primeru tavajo, iščejo, se skrivajo in konstantno borijo za življenje. Nekateri jih preganjajo, namesto da bi zanje poskrbeli."

Kot opozarja, se ljudje ne zavedajo, da je mačka spolno zrela že pri štirih mesecih in da se sterilizacija/kastracija lahko opravi že pri starosti desetih tednov oziroma teži najmanj en kilogram.

"Posledica neodgovornih lastnikov so nezaželeni mladiči, ki jih ne zmorejo imeti in jih zato oddajo naprej, spet neodgovornim lastnikom, ki ne poskrbijo za sterilizacijo/kastracijo mačke. Tako se začaran krog nadaljuje, situacijo pa rešujemo posamezniki, društva in zavetišča."

Kot poudarja, je zelo pomembno, da prostoživeče mačke pravočasno oskrbimo. "Ljudje se obračajo stran, namesto da bi poklicali pomoč, ko se pred hišo pojavi ena mačka. Takrat pokličite pomoč, da se mačko uredi (s/k), da ne bo prišlo do nezaželenih legel, za katere ne boste mogli praviloma poskrbeti".

Če se takoj ustrezno ne ukrepa, bomo posledice prej ali slej nosili vsi. "Kolikor se obračamo stran in smo tiho, bomo prej ali slej posledice nosili tudi sami, saj bodo sosedove mačke iskale hrano povsod, ker takega števila mačk sosed ne bo zmogel nahraniti oziroma bomo gledali tavajoče, shirane živali, umirajoče in bolne mladiče. Dokler bomo tiho, se situacija ne bo izboljšala!" opozarja Makličeva. "Odgovorni smo vsi. Skupaj bi lahko storili veliko več."

Makličeva je prepričana, da se je problematike potrebno lotiti na občinski in državni ravni. "Že samo občina bi lahko storila veliko več za osveščanje. O temu se žal premalo govori. Dejansko je urejenost mačk in skrb zanje (sterilizacija/kastracija, hranjenje in s tem tudi pregled nad populacijo in zdravjem mačk) odraz vsake občine. Hkrati je osveščanje prva in najbolj pomembna stvar, ki bi dolgoročno pripomogla k zmanjšanju občinskih stroškov (več steriliziranih mačk – manj mladičev, manj bolnih mačk – manj stroškov)."

Kako lahko ukrepamo?

Po pomoč se lahko obrnete na občino, zavetišče za živali, društva in prostovoljce. Ker je veterinarska oskrba precej draga, se lahko ljudje, v kolikor teh sredstev nimajo, prav tako obrnejo po pomoč na občino, zavetišče, društva oziroma prostovoljce. Pomembno je tudi, da na to opozorimo sosede, prijatelje, znance, saj sta sterilizacija/kastracija edini način za preprečevanje povečevanja zapuščenih mačk in njihovega trpljenja.

"Prostovoljci in društva smo utrujeni fizično, psihično in finančno. Večina društev živi od donacij, prav tako prostovoljci," še navaja Makličeva. Tudi zavod Mačji Zen je izključno neprofiten in živi od donacij dobrih ljudi. "Sodelujem z društvi in zavetiščem, predvsem pa z društvom Mačja Preja, ki večino najdenih, nezaželenih mladičkov tudi namesti, uredi in jim poišče dom. Sodelujem z veterino Mačja hiša Koper, ki sterilizacijo/kastracijo za prostoživeče mačke opravi brezplačno (projektTNRobala). Morebitne stroške zdravljenja mačk pa poravnam sama (oziroma zavod Mačji Zen)." Kot še poudarja, je dobrodošel vsakdo, ki želi pomagali. "V kolikor kdo želi pomagati (donacija hrane, finančna pomoč), je več kot dobrodošel."