V testih grobe in fine motorike ter socialnih veščin, ki so bili izvedeni pri starosti šestih mesecev, so imeli dojenčki, rojeni v času pandemije, nižje ocene kot tisti, rojeni pred pojavom covida-19. Na razvoj otroka pa ni vplivalo, ali je mati med nosečnostjo zbolela za covidom, in če je, ni bilo pomembno, kako huda je bila okužba. Zato se postavlja vprašanje, kaj novorojenčkom škodi, če ne virus?

Odgovore na to vprašanje je irski znanstveni novinar iskal z Danijem Dumitriujem, soavtorjem študije in pediatrom na univerzi Columbia, ter objavil članek na portalu RT. Dumitriu poudarja, da čeprav so rezultati dojenčkov, rojenih v pandemiji, le nekoliko šibkejši, lahko te povprečne razlike dolgoročno močno vplivajo na celotno generacijo.

Medtem ko so znanstveniki pričakovali, da bodo prizadeti le dojenčki, katerih matere so bile med nosečnostjo okužene s covidom, rezultat "kaže na potencialni vpliv na nevrorazvoj dojenčkov, rojenih med pandemijo, ne glede na okužbo mater, ki bi lahko prizadela na stotine milijonov otrok, rojenih od začetka pandemije, s potencialom pomembnih posledic za javno zdravje", je dejal Dumitriu.

Te posledice ne bodo nujno vidne le v večini primerov, ampak tudi v skrajnih razmerah. "To je zato, ker bi lahko majhne premike v povprečnih ocenah sto milijonov primerov podvojili, potrojili ali celo štirikrat povečali s prenosom na še višjo 'stopnjo zaostanka'."

Povedano drugače, med dojenčki na nižji stopnji razvoja bi jih več imelo še slabše rezultate na testih za dojenčke svoje starosti, zato bo njihova generacija imela večji delež otrok pod normalno stopnjo razvoja, tj. nesposobnih za delovanje v družbi, piše portal RT.

Dojenčki, rojeni v pandemiji, so po pričakovanjih že v prvih mesecih življenja v zaostanku v razvoju. In ker se zdi, da so dojenčki prizadeti zaradi okolja, se postavlja vprašanje, ali bi pričakovali, da bi starejši otroci in mladostniki, ki jih materina maternica ni izolirala iz življenja v pandemiji, še bolj zaostajali.

Odgovor na to vprašanje naj bi bil pritrdilen. "Pričakujemo, da se bo koncept učinka pandemije na otrokov razvoj posplošil na druge razvojne stopnje in v literaturi je res nekaj indicev, da se to že dogaja," je dejal Dumitriu.

To ni presenečenje, saj so mladi tisti, ki so v tej krizi zelo trpeli – bili so prisiljeni ves čas imeti obraz pod maskami, mnogi so se tudi cepili, nekateri najstniki in mladi se še vedno šolajo od doma, kar zanje predstavlja nekakšno počasno psihično mučenje, meni Dumitriu.

Vendar Dumitriu poudarja, da še ni vse izgubljeno: "Še ni prepozno, da bi škodo popravili. Ker je to zelo zgodnja faza, je veliko priložnosti, da posredujemo in te dojenčke spravimo na pravo razvojno pot ... s pogovorom, glasbo, igro in različnimi oblikami interakcije z njimi ter iskanjem varnih poti, kako jih spraviti iz hiše pogosteje. Starši lahko popolnoma pomagajo ublažiti morebitne težave."