Nekdanji direktor koprske enote Probanke Pavao Hajdinjak je pojasnil, da so obstajali natančni protokoli in zahteve, ko je šlo za odobritev bančnih garancij. Na vprašanje, ali so v primeru Kraškega zidarja preverjali tudi njegovo (in)solventnost, je Hajdinjak dejal, da "ne moreš dati kredita ali garancije nekomu, ki ne posluje dobro".

Med drugim so od podjetij zahtevali tako podatke o tekočih bilancah kot podatke za leto prej. Sicer pa v Kopru niso posebej analizirali podatkov, ampak so te posredovali v Maribor. Je pa Hajdinjak spomnil, da so v tistem obdobju po začetku gospodarske krize garancije in kredite dajali samo "najboljšim strankam".

O konkretnih garancijah priča ni znala povedati kaj dosti. Kot je navedel Hajdinjak, so imeli namreč 300 do 400 komitentov, so pa do vsakega pristopali odgovorno.

Tedanja vodja sektorja poslovanja z gospodarstvom v koprski Probanki Jelka Gorjanc je podobno kot Hajdinjak izpovedala, da so v Kopru zgolj zbirali podatke oz. da so bili pri odobritvi garancij le organ izvrševanja.

Sicer so poslovanje komitentov periodično preverjali in osveževali bonitetne ocene. Konkretno glede Kraškega zidarja se je Gorjančeva spomnila, da je šlo za dobro stoječe podjetje in da so z njim uspešno sodelovali.

Tožilstvo Lipanjetu in Komparetu očita kaznivo dejanje oškodovanja upnikov. Od aprila do julija 2012 naj bi obtožena nekatere upnike podjetja spravila v ugodnejši položaj, drugim pa povzročila veliko škodo. Tožilstvo ocenjuje, da naj bi upnike oškodovala za približno 600.000 evrov.