Socialni partnerji bodo danes lovili rok za zaključek pogajanj o socialnem sporazumu 2015-2016. Če jim bo dokument v tretje le uspelo uskladiti, naj bi ga takoj tudi parafirali. Osrednji odprti vprašanji sta vezani na izvzem dodatkov iz minimalne plače in prednostno obravnavo terjatev delavcev.
Socialni partnerji lovijo rok za uskladitev socialnega sporazuma
Slovenija
Na ponedeljkovih pogajanjih se je znova zapletlo zaradi definicije minimalne plače. Sindikati so se namreč vrnili k zahtevi po postopnem izvzemu dodatkov. Delodajalci na to ne želijo pristati, pripravljeni pa so na preučevanje definicije in iskanje nove rešitve. A to je nesprejemljivo za delojemalce, ki bi v tem primeru iz dokumenta izvzeli vsa vprašanja, povezana z minimalno plačo.
To je ena od možnih rešitev, ki pa bi lahko pozneje vodila v poseg v minimalno plačo brez dogovora socialnih partnerjev oz. brez soglasja delodajalcev.
Porblematično vprašanje prednostnih terjatev
Kot problematično se je izkazalo tudi vprašanje s strani sindikatov predlaganih sprememb insolvenčne zakonodaje, skladno s katerimi bi imelo poplačilo terjatev delavcev absolutno prednost pred ostalimi terjatvami.
Delodajalci, predvsem predstavniki obrtnikov, temu ostro nasprotujejo, saj da mali upniki ne smejo biti izvzeti iz poplačila, ker bi bili v tem primeru primorani zapreti svoja podjetja. Namesto tega predlagajo zagotovitev učinkovitejšega vodenja stečajnih postopkov z namenom učinkovitejšega poplačila delavcev in navadnih upnikov.
Verjamejo, da bodo pogajanja uspešna
Socialni partnerji še vedno verjamejo, da je mogoče pogajanja skleniti in dokument parafirati v roku, torej danes. V tem primeru bi bil socialni sporazum na vladi in organih organizacij potrjen in nato formalno podpisan do konca meseca.
S privatizacijo politika ne bo mogla več ropati davkoplačevalcev in bo dovolj denarja za šolstvo, ker bomo denar ki ga sedaj vlagamo v propadlo državno gospodarstvo vlagali v šolstvo |
20 .01. 2015 ob 08: 49
Privatizacija je v Sloveniji potrebna iz sledečih razlogov: zasebni lastiki bodo prinesli svež kapital, uvedli bodo komercialno ter tržno korporativno kulturo, zmanjšal se bo vpliv države in koruptivnih lobijev, povečala se bo zaposlenost sposobnih mladih kadrov, davkoplačevalcem ne bo potrebno več reševati nasedlih naložb in špekulacij politično povezanih parazitov in s tem se bodo lahko zmanjšali davki in povečala konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
www.za-privatizacijo.org
www.za-privatizacijo.org
http://www.mladina.si/163593/privatizacija-telekoma-in-drugih-drzavnih-podjetij-gre-naprej/
Podjetja za privatizacijo res izbrana naključno
Sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je priznal, da je »spisek podjetij za prodajo res sporadičen. Bil je sprejet brez metodologije. Telekom je na spisku verjetno zato, ker je ena od družb, ki lahko da od prodaje določene javnofinančne učinke. Pri ostalih firmah takih učinkov ni. Opozorila, ki so bila dana glede infrastrukture in glede pomembnosti infrastrukture bomo na vladi še enkrat proučili«. Ustavitev potopkov bi pomenila potencialno škodo za Slovenijo, je še ponovil.
Povedal je, da je strateški dokument o državnem lastništvu že pripravljen in so v njem tudi kriteriji, ki določajo, kaj je strateška lasntina. »Vlada bo organizirala javno razpravo o dokumentu po tem, ko bo ta prediskutiran tudi v poslanskih skupinah. Najprej pa bo opravljena strokovna reecenzija strategije.«
Seja se je zaključila z zavrnitvijo vseh treh sklepov, ki jih je Združena levica predlagala v sprejem poslancem. Sklep, naj vlada sprejme Sklep o prenehanju veljavnosti sklepa o prodaji državnega premoženja in ga posreduje v sprejem državnemu zboru, je bil zavrnjen z 19 glasovi proti in dvema za.
Sklep, naj odbor za finance in monetarno politiko predlaga ministrstvu za finance, naj v pripravo strategije za upravljanje z državnim premoženjem demokratično vključi strokovno javnost, predstavnike zaposlenih delavcev v državnih podjetjih in druge zainteresirane javnosti, je bil zavrnjen 18 glasovi proti in tremi za. »Temu se je zavezal sekretar Dragonja, njegova beseda šteje, zato potrditev tega sklepa ni potrebna,« je poslanec Tilen Božič dejal, zakaj iz SMC sklepa niso podprli.
O sklepu, da odbor za finance in monetarno politiko ugotavlja, da javnost večinsko nasprotuje privatizaciji, niso glasovali, saj interpretacija anket ni v pristojnosti odbora za finance.