Čeprav smo novinarska vprašanja v zvezi s sprejemom ukrajinskih učencev poslali na 12 šol že v torek, smo do danes prejeli le štiri odgovore. Danes pa je postalo tudi jasno, da bodo prve družine prišle na Debeli rtič, po naših informacijah morda že danes, v kolikor bi bilo to nujno, sicer pa jih bodo začeli sprejemati čez vikend. Kako so na to pripravljene obalne šole?

Pomočnica ravnatelja Osnovne šole Vojke Šmuc Izola Dejana Omerza nam je pojasnila, da je ministrstvo za izobraževanje zelo hitro reagiralo in za šole pripravilo natančne postopke in priporočila glede vključevanja šoloobveznih otrok z začasno zaščito razseljenih oseb.

"Verjamemo, da smo se iz preteklih izkušenj naučili ravnati in delati z otroki, ki so ubežali vojnam. Zavedamo se dejstva, da je to zelo občutljiva populacija učencev. Želimo delovati v smeri vključevanja vseh otrok v naš šolski sistem," so besede Omerze, ki pravi, da je vlada že 9. marca sprejela sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine in imajo tako osebe z začasno zaščito, ki so stare manj kot 18 let, pravico do vključitve in zaključka osnovnošolskega izobraževanja pod enakimi pogoji kot slovenski državljani.

V prejeti okrožnici so tudi natančna navodila o postopkih vpisa šoloobveznih otrok, ki pridobijo status razseljene osebe z začasno zaščito (v nadaljevanju: učenci z zaščito). Praviloma se vpišejo in vključijo v šolo šolskega okoliša, v katerem prebivajo. Pri tem se starši, skrbniki ali zakoniti zastopniki otroka, ki bodo želeli otroka vpisati v šolo, neposredno oglasijo na šoli. Poleg tega šola pridobi podatke o učencu z zaščito, na osnovi katerih mu lahko pomaga za čim boljšo integracijo v šolski sitem.

"Glede na izkušnje pri delu z otroki/učenci priseljenci smo pripravljeni na tesno sodelovanje s starši, skrbniki ali zakonitimi zastopniki otrok z začasno zaščito. Zavedamo se pomena in pomembnosti varnega počutja, sprejetosti in strokovne učne pomoči za učence z zaščito. Poskrbljeno bo tudi za učence, ki imajo kakršne koli primanjkljaje v razvoju in se jih bo usmerilo v pravšnji program izobraževanja. Ta del postopka usmerjanja bo potekal v sodelovanju z zavodom za šolstvo," pravi pomočnica ravnatelja Osnovne šole Vojke Šmuc Izola in nadaljuje:

"Predvideno je 'mehko' vključevanje učencev, ki bodo na ta način pozabili na trenutne razmere, v katerih živijo. Na naši šoli že nekaj let intenzivno vključujemo učence priseljence in tudi tokrat bo tako. Najprej jih bomo seznanili z novim okoljem in slovenskim jezikom. Vsak izmed učencev z zaščito bo imel individualno oblikovan urnik in možnost obiskovanja jezikovne pripravljalnice. Potem se bo vključil v vse redne dejavnosti oddelka, ki ga bo obiskoval." Zanimalo nas je namreč, kako se v takšnih primerih izvaja pouk, glede na to, da učenci ne govorijo slovensko.

Za učenje slovenščine ministrstvo ponuja financiranje dodatnih ur in možnost sistemizacije dodatnega delovnega mesta za strokovnega delavca glede na število vključenih učencev z zaščito, kar se bo izvajalo v novem/naslednjem šolskem letu, nam je pojasnila. Ostali stroški, ki so vezani na pouk (učbeniki, učni pripomočki, šola v naravi) bodo kriti iz različnih virov, tudi iz šolskega sklada.

Glede števila, koliko ukrajinskih učencev bodo sprejeli, še nima odgovora, je pa predvidena enakomerna porazdelitev glede na občino bivanja, predvidevajo pa tudi vzpostavitev mreže pomoči sonarodnjakov, ki se že šolajo pri njih.

"Vsekakor se bomo potrudili zagotoviti vse pogoje za vključevanje učencev z zaščito v našo šolo, kajti v tem vidimo samo prednosti, kot so razvoj empatije pri ostalih učencih, učenje socialnih veščin in obstoj zavedanja, da se prav vsak izmed nas lahko nekoč znajde v podobni situaciji. Vse našteto zagotovo vpliva na socialno povezanost naših učiteljev in učencev ter posledično širšega okolja, v katerem živimo, a je v zadnjih letih pozabljena in prezrta vsled potrošniškega in (pre)hitrega načina življenja," še zaključuje Dejana Omerza.

"Na OŠ Koper smo pripravljeni na sprejem ukrajinskih učencev"

Da so okrožnico ministrstva prejeli, nam je potrdila tudi Ingrid Poropat, ravnateljica Osnovne šole Koper.

"Osnovna šola Koper je bila pet let konzorcijski partner nacionalnega projekta Izzivi medkulturnega sobivanja. V tem obdobju so bile pod vodstvom strokovne koordinatorice projekta, učiteljice Mojce Jelen Madruša in šolskim timom izpeljane številne aktivnosti glede procesa vključevanja otrok priseljencev, izobraževanja strokovnih delavcev in ustvarjanja krepitve podpornega okolja ter prispevanja k strpni in medkulturni družbi. Na šoli imamo z otroki priseljenci veliko izkušenj. Ob začetku šolskega leta za družine otrok priseljencev in otroke pripravimo dobrodošlico. Ponudimo in vključimo jih v program učenja slovenščine in vključevanja v novo okolje. Organiziramo delavnice za razvijanje medkulturnosti in učno pomoč. Za otroke priseljence pripravimo individualni načrt (INA) ter načrtno vpeljevanje tutorstva. Ob zaključku projekta, leta 2021, je nastal Priročnik za uspešno vključevanje otrok priseljencev, katerega avtorji so bili konzorcijski partnerji ter zaposleni naše šole," nam je povedala Poropatova, ki dodaja, da vključevanje otrok priseljencev sprejemajo kot priložnost za nova spoznavanja, kot dodano vrednost za vse zaposlene in za njihove učence.

"Na OŠ Koper smo pripravljeni na sprejem ukrajinskih učencev. Kot šola, ki ima pod svojim okriljem tudi Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, bomo lahko begunskim otrokom in mladostnikom nudili širšo pomoč in podporo pri premagovanju preživetih travm."

Zaenkrat učencev iz Ukrajine na šoli še nimajo, so se pa že odzvali prošnji po računalnikih za dva otroka iz Ukrajine, ki se bosta šolala na daljavo.

So na učence iz Ukrajine pripravljeni tudi v obalnih srednjih šolah?

Kot nam je pojasnil ravnatelj Srednje tehniške šole Koper Iztok Drožina, za zdaj navodil s strani ministrstva niso prejeli.

"Sploh na poklicnih šolah je težko sprejeti nove dijake sredi šolskega leta, skupine so namreč postavljene," opisuje največjo težavo, ki bi jo prineslo morebitno vključevanje novincev sredi marca, ko se šolsko leto praktično bliža koncu.

"Razen, če bo nujno," dodaja Drožina, ki pravi, da z naslednjim šolskim letom z veseljem sprejmejo tudi take primere. Kar se tiče morebitnih težav z jezikom, imajo na šoli kar nekaj dijakov tujcev, ki imajo organiziran tečaj slovenščine, zato tu ne vidi težav. Njihovo šolo, denimo, že obiskuje pet Ukrajincev, ki pa so pri njih že od prej oziroma niso prišli kot posledica zdajšnjega begunskega vala.

So pa medtem poziv ministrstva prejeli na Srednji ekonomsko-poslovni šoli Koper. Ravnateljica Breda Švara nam je povedala, da bi na njihovo šolo lahko sprejeli do deset ukrajinskih učencev, v kolikor bi šlo za različne programe. Tudi ona pri tem ne vidi večjih izzivov, saj, kot pojasnjuje, že imajo nekaj tujcev, organiziran je tudi tečaj za tujce. Ker nimajo nikogar med učitelji, ki bi znal ukrajinsko, bi se sporazumevali verjetno v angleščini, še dodaja.