Javnost je na vprašanje ravnanja z zdravstveno dokumentacijo postala bolj pozorna ob nedavnem dogajanju ob stečaju ljubljanske estetske klinike, ko naj bi ob izvršbi iz klinike izginile zdravstvene kartoteke pacientov.

Pri Informacijskem pooblaščencu so pojasnili, da je temeljni zakon, ki ureja ravnanje z zdravstveno dokumentacijo, zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. Posamezni vidiki so urejeni tudi v drugih predpisih. Interne postopke in ukrepe za varnost podatkov pa mora določiti vsak izvajalec zdravstvene dejavnosti sam, praviloma v internem aktu.

Ukrepe za zaščito dokumentacije v veliki meri določi izvajalec sam

Vsak izvajalec zdravstvene dejavnosti mora skrbeti za preprečitev nenamernega in nezakonitega uničenja, izgube, spremembe, nepooblaščenega razkritja ali dostopa do osebnih podatkov. Konkretni ukrepi in postopki v zakonodaji večinoma niso predpisani, ker so odvisni od okoliščin pri posameznem upravljavcu, kot to velja za vse ostale upravljavce osebnih podatkov, torej tudi tiste izven zdravstvenega sektorja.

Praviloma morajo imeti vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti imenovano tudi notranjo ali zunanjo pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov, ki pa praviloma ne nosi odgovornosti za morebitne nepravilnosti, ker naj ne bi sprejemala končnih odločitev o obdelavi in ravnanju z osebnimi podatki pri upravljavcu, so navedli pri pooblaščencu.

Če zasebnik zapre prakso, dokumentacijo preda tistemu, ki ga nasledi

Obveznosti na področju hrambe in ravnanja z zdravstvenimi podatki so enake za javne zavode in zasebnike. Razlika med njimi je povezana predvsem z dolgoročno hrambo dokumentacije. Javni zdravstveni zavodi namreč v praksi ne prenehajo z dejavnostjo v celoti (na primer, da bi se zaprl celoten zdravstveni dom ali bolnišnica), zato tudi ni s tem povezanih težav. Drugače je z zasebniki, ki pa so ob prenehanju dejavnosti še naprej dolžni skrbeti za varno hrambo dokumentacije.

Po pojasnilih Informacijskega pooblaščenca je ravnanje z dokumentacijo po zaprtju dejavnosti odvisno od razloga za prenehanje opravljanja dejavnosti ter statusa izvajalca. Postopek je sicer tak, da zasebni zdravnik, ko preneha z opravljanjem zasebne zdravniške službe, izroči vso zdravstveno dokumentacijo zdravniku, ki s soglasjem zbornice prevzame opravljanje njegove zdravniške službe. Če si zasebni zdravnik ni določil prevzemnika, pa imenuje začasnega upravitelja zdravstvene dokumentacije zbornica. To velja tudi, če zasebni zdravnik umre.

Koncesionar, ki mu preneha koncesijska pogodba, izroči vso zdravstveno dokumentacijo javnemu zdravstvenemu zavodu ali začasnemu prevzemniku koncesije.

Dokumentacijo je treba zakonitemu prevzemniku predati tudi v primeru stečaja izvajalca oz. po koncu likvidacijskega postopka.

Na ministrstvu težav ne vidijo, Informacijski pooblaščenec opozarja na pomanjkljivo ureditev nadzora po prenehanju dejavnosti

Medtem ko so z ministrstva za zdravje sporočili, da pomanjkljivosti na tem področju niso opazili, pri Informacijskem pooblaščencu glede dolgoročne hrambe pri zasebnih izvajalcih opažajo, da ni enotnega in učinkovitega nadzora nad ravnanjem z zdravstveno dokumentacijo po prenehanju dejavnosti ter da v zdravstveni zakonodaji niso urejeni vsi primeri predaje dokumentacije prevzemniku ob prenehanju dejavnosti ali prenehanju obstoja izvajalca.

Prav tako opažajo, da zasebni izvajalci včasih za dokumentacijo ne poskrbijo ustrezno, na primer jo hranijo na način, ki ne zagotavlja ustrezne varnosti, torej doma ali v nevarovanih prostorih, neurejeno, jo predajo neupravičeni osebi ali s to osebo ne sklenejo ustrezne pogodbe ...

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je s problematiko že seznanila ministrstvo za zdravje in zdravniško zbornico ter predlagala pogovor o možnih rešitvah, so navedli.

Informacijski pooblaščenec je sicer tisti, ki je pristojen za nadzor. Ob omenjenem primeru ljubljanske estetske klinike je začel inšpekcijski postopek, ki pa še ni končan. Pred tem, kot so navedli, v zadnjih desetih letih niso obravnavali nobenega takšnega primera. A kot so dodali, to ne pomeni, da podobnih primerov v praksi ni bilo, le da niso bili z njimi seznanjeni.

Globe predvidene v milijonskih zneskih

Informacijski pooblaščenec nadzor izvaja po uradni dolžnosti, zlasti če gre za sistemske kršitve, ter v posebnem postopku, ko dobi prijavo posameznika, ki je zaradi kršitve prizadet. Primer slednjega je recimo postopek na podlagi prijave pacienta, katerega kartoteka je bila izgubljena.

Ob tem so predvideni tudi prekrškovni postopki, v katerih se lahko kršiteljem izreče tudi precej visoke denarne kazni. Za neustrezno varnost osebnih podatkov - kot primer pri Informacijskem pooblaščencu navajajo malomarno dopustitev dostopanja do zdravstvene dokumentacije nepooblaščenim osebam - se lahko izreče globa kar do 20 milijonov evrov ali v primeru gospodarske družbe do štiri odstotke skupnega letnega prometa. Za odgovorno osebo je predvidena globa od 200 do 8000 evrov.