"Evropski parlament je edina neposredno voljena institucija v EU, poslanke in poslance na ta način volimo šele od leta 1979. Z odhodom na volitve smo del odločanja o prihodnji usmeritvi EU, zato je onemogočanje udeležbe na volitvah nedopustno," je v sporočilu za javnost dejala Pirc Musar.

Poudarila je, da je Slovenija ena najaktivnejših držav pri podpori BiH na njeni evropski poti. "Tudi v sedanjem sklicu Evropskega parlamenta smo si uspešno prizadevali, da BiH dobi evropsko prihodnost. Zato obžalujem nerazumljivo onemogočanje soglasja za izvedbo EU volitev na slovenskem veleposlaništvu v Sarajevu s strani ministrov iz vrst entitete Republike Srbske," je dodala.

Pirc Musar je ob tem opozorila, da tovrstne poteze dodatno zavirajo evropski napredek Bosne in Hercegovine, in izrazila pričakovanje, da bo BiH spoštovala vladavino prava, so še sporočili iz urada predsednice republike.

"Zunanje ministrstvo je že sporočilo, da gre za nesprejemljivo potezo vlade v BiH, ki je v nasprotju z vsemi temeljnimi vrednotami EU ter nenazadnje tudi v nasprotju s prijateljskimi odnosi med državama in ustaljenimi praksami, ko gre za izvajanje volitev," je poudarila Fajon in spomnila, da je BiH nedavno dobila zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj za članstvo v EU.

Naznanila je, da so danes na pogovor poklicali začasno odpravnico poslov BiH v Sloveniji in ji izrazili protest. Prav tako je poudarila, da tako slovensko veleposlaništvo v BiH kot zunanje ministrstvo iščeta možnosti, kako državljankam in državljanom Republike Slovenije v BiH omogočiti udeležbo na evropskih volitvah.

Ob tem je Fajon odločitev BiH označila za spolitizirano potezo, saj je v razpravo vnesla glasovanje o resoluciji ZN o genocidu v Srebrenici.

Vlada BiH namreč v ponedeljek ponovno ni dosegla potrebnega konsenza, ki bi omogočil, da bi državljani Slovenije, Poljske in Romunije na evropskih volitvah 9. junija lahko glasovali na veleposlaništvih svojih držav.

Svet ministrov predloga že na prvem glasovanju prejšnji teden ni podprl, ker so mu nasprotovali ministri iz Republike Srbske zaradi podpore treh držav resoluciji ZN o genocidu v Srebrenici.

Po podatkih slovenskega notranjega ministrstva je sicer za evropske volitve v posebni volilni imenik vpisanih 1977 volilnih upravičencev - slovenskih državljanov s stalnim prebivališčem v Bosni in Hercegovini.