Skupaj se je gospodarska dejavnost v prvem polletju okrepila za 2,5 odstotka. Slovenija se tako po podatkih o gibanju BDP v drugem trimesečju uvršča med uspešnejše države EU, čeprav je treba povedati, da še niso vse prešle na novo evropsko metodologijo.

Statistični urad je popravil tudi podatke za prvo letošnje četrtletje. BDP se je tako v prvih treh mesecih na letni ravni okrepil za 2,1, in ne 1,9 odstotka, po desezoniranih podatkih pa za 1,9, in ne 1,5 odstotka.

Na četrtletni ravni se gospodarska dejavnost ni skrčila za 0,3 odstotka, kot je bilo sprva izračunano, ampak je ostala nespremenjena.

Gospodarska dejavnost se je tudi v minulem trimesečju okrepila predvsem zaradi zunanjega povpraševanja. Izvoz se je tako na letni okrepil za 5,2 odstotka. Uvoz se je medtem povečal za 3,3 odstotka. Ker se je izvoz okrepil bolj kot uvoz, je zunanja trgovina k rasti BDP prispevala 1,6 odstotne točke.

Na statističnem uradu opozarjajo, da čedalje pomembnejši dejavnik rasti postaja tudi domača potrošnja. Ta se je okrepila že tretje četrtletje zapored, tokrat na letni ravni za 1,4 odstotka, in to predvsem zaradi osemodstotne rasti bruto investicij. Rast domače potrošnje je bila enkrat višja kot v prvem trimesečju, a vseeno le na polovici stopnje rasti iz zadnjega lanskega četrtletja.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se v primerjavi z drugim lanskim četrtletjem povečale za 5,2 odstotka, k rasti pa je tudi tokrat največ pripomogla rast bruto investicij v zgradbe in objekte (+24 odstotkov). Negativen vpliv na celotno rast pa so imele podobno kot v prejšnjem četrtletju investicije v opremo in stroje (-10,3 odstotka).

Na bruto investicije so tokrat pozitivno vplivale spremembe zalog. H gospodarski rasti so prispevale 0,6 odstotne točke. Predvsem so se povečale zaloge trgovskega blaga, tako da je moč sklepati, da podjetja kratkoročno prilagajajo svojo ponudbo glede na pričakovano višje povpraševanje po izdelkih, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Anže Podnar z oddelka za nacionalne račune pri statističnem uradu.

Končna potrošnja se je medtem nekoliko zmanjšala, in to v medletni primerjavi za 0,4 odstotka. K temu je največ prispeval upad državne potrošnje (-1,9 odstotka). Zasebna potrošnja pa se je v drugem četrtletju okrepila za 0,2 odstotka. Rast zasebne potrošnje je bila precej manjša kot v prejšnjem četrtletju, ko je znašala 1,1 odstotka. Glavni razlog je po Podnarjevih besedah višje trošenje v lanskem drugem četrtletju, predvsem za osebna vozila.

Kot pozitivno na statističnem uradu navajajo še dejstvo, da se skupna dodana vrednost še naprej povečuje. Zvišala se je tretjič zapored, tokrat je bila s 3,1 odstotka rast na letni ravni najmočnejša. Dodana vrednost se je povečala v večini dejavnosti, najbolj pa spet v gradbeništvu (+19 odstotkov). Statistični urad pričakuje, da se bo rast v gradbeništvu v prihodnjem obdobju nekoliko umirila, predvsem zaradi nižje rasti obsega novih naročil.

Rast se je nadaljevala tudi v predelovalnih dejavnostih, kjer se je dodana vrednost okrepila za 3,7 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke več kot v prvih treh mesecih.

Statistiki izpostavljajo še, da rast gospodarske aktivnosti v Sloveniji, ki traja že tri zaporedna četrtletja, pozitivno vpliva na zaposlenost. Ta se je v drugem četrtletju na letni ravni povečala za 0,7 odstotka. Zaposlenost se je povečala v večini dejavnosti, najbolj v zaposlovalnih dejavnostih, kjer je znašala 20 odstotkov.

"Vedno več poslovnih subjektov pri zaposlovalnih agencijah najema delovno silo, očitno zaradi presežka kratkoročnih naročil. Tudi v izogib administrativnim postopkom in pri tem nastalim stroškom se podjetja raje odločajo za najem delavcev kot za zaposlitev," je povedal Podnar.

Zaposlenost se je zvišala prvič po začetku krize konec leta 2008. Ob podatkih, da sta dva ključna kazalnika - gospodarska rast in zaposlovanje - presegla svojo dolgoročno povprečno rast, je mogoče reči, da se je recesija v tem četrtletju zaključila, je dejal Podnar.

Padanje se je ustavilo, na stopnji pred krizo še nismo

To pa ne pomeni, dodaja, da smo se vrnili na stanje pred krizo, ampak da se je šele ustavilo padanje. Da bi se vrnili na predkrizno raven, bi sedanjo triodstotno rast potrebovali še nadaljnja tri leta, da pa bi zaposlili 76.600 delavcev, kolikor jih je v času krize izgubilo delo, pa bi potrebovali še veliko višjo rast.

Novi podatki prvič temeljijo na novi metodologiji za izračun BDP ESA 2010, na katero mora Slovenija preiti skladno z zahtevami EU. Statistiki so zato popravili podatke v celotnem časovnem obdobju od leta 1995 do vključno prvega trimesečja letos.

Po revidiranih podatkih je bil BDP v obdobju 1995-2013 v povprečju za 1,8 odstotka višji kot pred revizijo, stopnje gospodarske rasti pa se po reviziji niso bistveno spremenile.

Metodologija je revidirana na mnogih področjih, v Sloveniji pa se najbolj pozna razširitev koncepta osnovnih sredstev, predvsem z izdatki za raziskave in razvoj. Ta sprememba poveča dodano vrednost, investicije in BDP, pojasnjujejo statistiki.

Od drugih področij imajo pomemben vpliv na slovenske agregate nacionalnih računov tudi spremembe v tokovih s tujino; v teh tokovih je po novem spremenjena obravnava blaga za oplemenitenje, to po navedbah statističnega urada zniža izvoz in uvoz ter proizvodnjo in vmesno potrošnjo, ne vpliva pa na raven BDP.

Za lani pa je bila opravljena še redna revizija podatkov na podlagi prvih letnih podatkovnih virov. BDP je lani tako znašal 36,144 milijarde evrov, kar je nominalno za 0,4 odstotka več kot v 2012, realno pa za en odstotek manj. Prejšnje ocene so govorile o 1,1-odstotnem realnem padcu.