Februarska letna inflacija je bila tako v evrskem območju kot v celotni uniji za 0,1 odstotne točke nižja od januarske, še vedno pa vztraja močno nad srednjeročnim ciljem dveh odstotkov, pod katerim cenovno stabilnost razume Evropska centralna banka (ECB).

Medtem ko se skupna izmerjena inflacija zadnje mesece ob popuščanju pritiska zaradi drage energije počasi umirja, pa svet ECB skrbi predvsem rast osnovne inflacije, torej tiste brez cen energije in hrane. Ta se vztrajno krepi in je februarja v državah z evrom dosegla 5,6 odstotka.

Medtem ko se je medletna rast cene energije močno znižala in je po več kot 40 odstotkih lani jeseni februarja v evrskem območju dosegla 13,7 odstotka, pa se rast cen hrane še naprej krepi. Februarja je bila pri 15 odstotkih. Največji prispevek k inflaciji v območju evra so tako februarja prinesle prav cene hrane in pijače. Sledile so storitve, energija je bila zadnja.

V primerjavi po državah je najnižjo letno inflacijo v EU, Eurostat za primerjave uporablja harmonizirani indeks življenjskih potrebščin (HICP), februarja beležil Luksemburg (4,8 odstotka). Sledile so Belgija (5,4 odstotka), Španija (6,0 odstotka) in Grčija (6,5 odstotka).

Najvišja je bila medtem letna inflacija februarja na Madžarskem. V vzhodni slovenski sosedi je dosegla 25,8 odstotka. Sledile so Latvija z 20,1 odstotka, Češka z 18,4 odstotka, Estonija s 17,8 odstotka in Poljska ter Litva s 17,2 odstotka.

Slovenija je bila z 9,4 odstotka za 0,9 odstotne točke nad povprečjem območja z evrom in 0,5 odstotne točke pod povprečjem EU. Družbo sta ji z 9,3-odstotno in 9,7-odstotno inflacijo delali Nemčija in Švedska.