Zbiranje podpisov v okviru evropske civilne pobude za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) po vsej EU se je začelo 25. septembra. Za uspešnost pobude je treba v članicah v enem letu skupno zbrati najmanj en milijon podpisov v vsaj sedmih državah, slovenska kvota pa je bila najmanj 5640 podpisov.

Te je Piratska stranka kot nacionalna koordinatorica v okviru akcije zbrala včeraj, torej po manj kot dveh mesecih zbiranja. Slovenija je s tem postala prva od sodelujočih držav v EU z doseženo kvoto, so poudarili v zunajparlamentarni stranki.

Pojasnili so, da države, ki so Sloveniji po zbranih podpisih najbližje, to so Nemčija, Grčija, Madžarska in Španija, do zdaj niso uspele doseči niti tretjine potrebne kvote, za to pa imajo na voljo še 10 mesecev. Zbiranje bo namreč trajalo do septembra 2021, do potrebnega milijona podpisov pa je še daleč, so opozorili.

Zasluge za uspešnost pobude v Sloveniji v Piratski stranki pripisujejo angažmaju slovenske skupnosti, ki že leta osvešča javnost o ideji UTD. Pohvalili so tudi vse, ki so jim pri deljenju pobude pomagali, saj so podpise zaradi epidemioloških razmer zbirali povsem elektronsko.

Univerzalni temeljni dohodek na ravni celotne EU bi po mnenju pobudnikov evropskim državljanom zagotovil določen znesek, s katerim bi lahko krili svoje mesečne stroške in ga brezpogojno prejemali kjerkoli v EU.

Z univerzalnim temeljnim dohodkom bi povečali posameznikovo svobodo in končali stigmatizacijo prejemnikov kakršnekoli oblike državne pomoči. EU bi ga lahko izkoristila tudi za zmanjševanje regionalnih razlik in kot korak k vzpostavitvi socialne unije, so prepričani.

Kot poudarjajo, cilj pobude ni zagovarjanje že vnaprej pripravljenega modela UTD, temveč želijo z orodjem neposredne demokracije, ki ga je v evropski prostor vnesla lizbonska pogodba, Evropsko komisijo kot predlagateljico zakonodaje EU pripraviti do tega, da svoje vire nameni analizi in pripravi predloga izvedljivega vseevropskega UTD.

Če bo pobuda uspešna, jo bo komisija analizirala in se nanjo odzvala. V Bruslju se lahko odločijo, da bodo zahtevo upoštevali in pripravili zakonodajni predlog ali ne. V obeh primerih pa morajo svojo odločitev obrazložiti.