Slovenija je v prvi fazi v celoti izkoristila možnost nabave cepiva BioNTecha in Pfizerja po sistemu pro rata. Vendar se jeseni ni odločila za možnost dodatnega naročila, saj so pričakovali, da bo prej odobreno cepivo AstraZenece, so sporočili z ministrstva za zdravje. Dodatno so se odločili za vse možne količine po menjavi na čelu ministrstva.
SLOVENIJA DECEMBRA PFIZERJEVEGA CEPIVA NI NAROČILA: So "šparali", ker so čakali na cenejšo AstraZeneco?
Slovenija
Kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, ima Slovenija tako zagotovljenih 936.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva iz prve pogodbe in 912.000 iz pogodbe o prvi dodatni količini. Še vedno pa čaka na pogodbo za novo dodatno količino 410.700 odmerkov, pojasnjujejo na ministrstvu.
Slovenija je po navedbah ministrstva izkoristila vse svoje pro rata možnosti, razen dveh začetnih dodatnih naročil cepiva Moderne ter BioNTecha in Pfizerja, saj so računali na že skorajšnje dobave cepiva AstraZeneca konec lanskega decembra oziroma v začetku januarja.
"Tako je Slovenija izkoristila vse pogodbene možnosti, ne pa celotne opcijske možnosti pri prej omenjenih dveh proizvajalcih, vendar je potrebno poudariti, da je Slovenija naknadno prejela potrditev dodatne ponudbe BioNTecha in Pfizerja v obsegu, ki presega prej omenjeni primanjkljaj pri istem proizvajalcu. Enako velja tudi za Moderno, kjer pričakujemo končno potrditev tega naročila," so poudarili ministrstvu.
Dodatno je Slovenija zainteresirana za vse odmerke cepiv, če jih druge države članice ne bodo želele, so še sporočili z ministrstva za zdravje.
Evropska komisija je novembra lani v okviru prve pogodbe z BioNTechom in Pfizerjem za povezavo zagotovila 200 milijonov odmerkov cepiva ter opcijskih dodatnih 100 milijonov odmerkov, ki bi jih proizvajalec dobavil, ko bi cepivo odobrili. Evropska komisija se je 15. decembra odločila za nakup teh opcijskih 100 milijonov odmerkov, poleg tega je v januarju predlagala še nakup dodatnih 200 milijonov odmerkov skupaj z novimi opcijskimi 100 milijoni odmerkov, ki pa bi jih lahko države članice donirale revnejšim državam ali drugim evropskim državam, pojasnjujejo v Bruslju.