Že odkar so se po Sloveniji začeli vrstiti protesti, se v javnosti krepi vtis, da bi potencial za prepoznavno politično silo lahko imelo prav vstajniško gibanje. Eden vidnejših organizatorjev protestov Uroš Lubej je minulo soboto ob robu t. i. pete vseslovenske ljudske vstaje pojasnil, da ga ljudje nagovarjajo k ustanovitvi stranke, poudaril pa je, da bi za to morali imeti dovolj časa. "Mislim, da je slovenska javnost dovolj jasno pokazala, da v obstoječo politiko nima pravega zaupanja, in mislim, da potencial za novo stranko je," je dejal.

Nekateri mediji so že ugibali o potencialnih vodjih skorajšnje vstajniške stranke. Med njimi so omenjali pravnika Mira Cerarja, ki je za STA potrdil, da ima zadnji čas občasne stike "z aktivnimi predstavniki civilne družbe". Kot je dejal, pa za zdaj ne razmišlja o tem, da bi bil vodja vstajniškega gibanja ali stranke, ki bi iz tega nastala.

Ocenjuje sicer, da je vstajniško gibanje "zagotovo prebudilo neko višjo etično in politično zavest v Sloveniji" in v tem smislu predstavlja nekakšen opomin dosedanjim trendom. Opozoril pa je, da v trenutni fazi kljub dobronamernosti številnih predstavnikov tega gibanja prihaja do različnih pogledov na njegovo organizacijo v prihodnje. Usklajevanje pogledov in bolj homogena organizacija za vodilne verjetno predstavljata kar precejšen izziv, je dejal Cerar.

Kljub temu ocenjuje, da je ustanovitev stranke ena od realnih možnosti. Trenutno so sicer pričakovanja javnosti usmerjena v novo vladno ekipo, "ko se bodo bližale volitve, pa bo situacija drugačna in takrat bodo karte na novo premešane", je še povedal pravnik Cerar.

Po mnenju političnega analitika Matevža Tomšiča ima sicer protestniško gibanje potencial, kar dokazuje primer iz sosednje Italije, kjer je nastala stranka Pet zvezd komika Beppeja Grilla in tudi na volitvah dosegla uspeh.

Vendarle pa se protestniški gibanji v Sloveniji in Italiji precej razlikujeta, je opozoril Tomšič. Če je stranko Pet zvezd težko politično ali ideološko pozicionirati, pa so v Sloveniji tisti, ki se predstavljajo za vstajnike, po Tomšičevi oceni "izrazito levičarsko orientirani". Zato je vprašljivo, kakšne realne možnosti za uspeh bi takšna stranka imela.

Poznavalec javnega mnenja in nastopanja Miro Kline medtem ocenjuje, da bi vstajniška stranka potrebovala predvsem voditelja in vizijo oz. nekaj časa, da oblikuje sistem vrednot, na podlagi katerih bi se njeni člani prepoznali. Ob tem pa opozarja, da iz teh gibanj ne bi mogla nastati ena stranka, saj gre za množico zelo različnih interesov. Tudi voditelja, ki bi jih znal poenotiti, po njegovih besedah v tem trenutku ni videti.

In res se je v torek iz enega dela vstajniškega gibanja dejansko rodila t. i. iniciativa za demokratični socializem, ki namerava postati stranka. Iniciativa, katere člani prihajajo tudi iz Delavsko-punkerske univerze, je predstavila program in cilje, katerih namen je korenita družbena reforma, utemeljena na neposredni demokraciji oziroma demokratičnem socializmu kot osrednjem organizacijskem načelu.

Stranka Solidarnost bi nagovarjala ljudi s čutom za socialna vprašanja

Ustanovitev levosredinske stranke Solidarnost - za pravično družbo pa je pred tedni napovedal zgodovinar Jože Pirjevec. Kot je Pirjevec pojasnil za STA, v teh dneh še zbirajo overjene podpise, potrebne za registracijo stranke. O številu zbranih podpisov ni želel govoriti, meni pa, da se bo proces zbiranja končal v prihodnjih tednih. Nato po stranka tudi nastopila v javnosti.

Po Pirjevčevi oceni namreč na slovenski levici obstaja praznina, ki jo je na nek način treba zapolniti. Kot je dejal, je volilno telo sicer zelo gibljivo in nepredvidljivo, prepričan pa je, da lahko s svojim programom nagovorijo vse tiste s čutom za socialna vprašanja.

Če analitik Tomšič meni, da so tudi za takšno stranko možnosti za uspeh vprašljive, pa Pirjevec cilja na vstop v parlament. Tudi analitik Kline meni, da stranka, kakršna je Solidarnost, pa tudi tista, ki bi utegnila nastati iz vstajniškega gibanja, morda nakazujeta preobrat, saj bi se v javnosti dejansko pojavili novi politiki, to pa bi bilo v aktualnih razmerah po besedah Klineta "odrešujoče".

V DL in DeSUS so se namigi o izoblikovanju novih strank znotraj obstoječih za zdaj pomirili

Več namigov o nastanku novih strank je bilo v minulih mesecih zaslediti celo znotraj že obstoječih strank, denimo v DL in DeSUS. V obeh primerih so bili ravnanje in politične odločitve vodstev strank bistveni razlogi za nezadovoljstvo v članskih vrstah.

V DL za zdaj sicer ne kaže, da bi se del stranke, ki je v zadnjem času protestno izstopil iz nje, oblikoval v novo politično silo. Je pa razmišljanja v tej smeri že v času odstopa s podpredsedniškega položaja v stranki vzbudil nekdanji finančni minister Janez Šušteršič. V odstopni izjavi je sredi marca namreč tudi zapisal, da v Sloveniji še obstaja prostor za pobude, ki bi zagovarjale vsebino klasičnega liberalizma in iz teh načel iskale odgovore na sedanjo družbeno krizo.

V teh dneh je Šušteršič za STA zanikal, da bi takšna politična sila že nastajala. S somišljeniki se za zdaj pogovarja "o politiki, kaj več pa ne". Zdaj je vlada že oblikovana, na volitve še ne kaže in od nečesa je treba živeti. "Zelo malo ljudi je, ki od politike živijo, za večino je hobi in ta hobi zdaj nima pravega smisla," je za STA še dejal Šušteršič.

Po prepričanju Tomšiča je DL "nedvomno izgubila svoj liberalni pečat". Zato v slovenski politični krajini tudi po njegovem mnenju obstaja potencial za stranko pristnega klasičnega liberalizma. Takšna liberalna stranka bi, kot pravi, pomenila celo "več novega na slovenskem političnem prizorišču kot to, kar se zdaj obeta". "Levičarskih strank imamo že kar dosti - v takšnih ali drugačnih preoblekah," je dodal Tomšič.

Po besedah Klineta pa je vprašanje, ali bi stranka s takšnim idejnim programom glede na aktualno gospodarsko krizo in na razpoloženje ljudi uspela na trgu političnih idej. Potencial za takšno stranko torej obstaja, vprašljivo pa je, ali bi na volitvah presegla parlamentarni prag, je povedal.

Tudi v DeSUS se je sicer zaradi nezadovoljstva s politiko predsednika stranke Karla Erjavca oblikoval opozicijski tabor na čelu s predsednico ljubljanskega mestnega odbora stranke Meto Vesel Valentinčič. Ob razrešitvi z mesta predsednice sveta stranke je med drugim dejala, da se bo prej ali slej oblikovala "dejansko socialna stranka". A so se kasneje v ljubljanskem odboru DeSUS odločili, da ostanejo del stranke.

Tudi pred zadnjimi volitvami so sicer v Sloveniji nastajale nove politične stranke. Prva se je javnosti predstavila v začetku oktobra 2011 ustanovljena stranka TRS, ki so ji v prvih tednih tudi nekatere javnomnenjske meritve napovedovale zanesljiv vstop v državni zbor. Veliki met stranki TRS nazadnje ni uspel, sta pa glasove volivcev uspeli pritegniti le nekaj tednov pozneje nastali DL in PS, slednja celo z najvišjo podporo volivcev.

Morda vas zanima tudi:

V muzej na kavo in zabavo

Ob morju pri skladiščih soli v Portorožu odslej samo pešci

Organiziran kriminal težava za portoroški turizem