Iskalci zaposlitve, ki so več kot leto dni prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, se lahko vključijo v program javnih del, ki jim z delom na javnih institucijah omogoča zaslužek minimalne plače. Na Regionalu smo že pisali o nekaterih nevšečnostih, ki jih poraja tak sistem, kljub temu pa obstajajo tudi pozitivne izkušnje tistih, ki namesto da bi sedeli doma, raje opravljajo prav javna dela.
"V program javnih del sem se po nasvetu svetovalke na zavodu vključil letos in 15. januarja pričel delo informatorja na osnovni šoli v Dekanih," pripoveduje Urh Figueroa, ki je bil na razgovoru za delovno mesto izbran med petimi prijavljenimi kandidati. Najprej je moral podpisati enoletno pogodb z zavodom za zaposlovanje, na podlagi tega pa še z delodajalcem. Za opravljeno delo bo tako prejemal minimalno plačo, stroške prevoza in malico.
"Super je, sedaj se privajam. Ideja javnih del se mi zdi v redu, saj pomagajo tistim, ki so obupani pri iskanju služb, tako pa vsaj niso doma," je svojo izkušnjo opisal Figueroa in dodal, da je pozitivno to, da je delavec v času javnih del še vedno prijavljen na zavodu, če pa v tem času dobi drugo, redno zaposlitev, lahko pogodbo za javna dela prekine. Ker je program financiran s strani občine in države, tudi delodajalec s takim delavcem nima stroškov.
Dopolnilo in podpora delodajalcem
Javna dela so sicer program aktivne politike zaposlovanja, lahko pa se izvajajo samo pri neprofitnih delodajalcih za dela, za katera obstaja javni interes in samo za opravila, ki pomenijo dopolnjevanje in podporo izvajalcu javnih del pri izvajanju njegovih osnovnih dejavnosti. "S programi javnih del se neposredno izboljšujeta kakovost in dostop do storitev izvajalca, ki so namenjene večjemu krogu uporabnikov ter prispevajo k splošni koristi širše skupnosti. Spodbuja se razvoj novih delovnih mest, zato z udeleženci javnih del ni dovoljeno nadomeščati delavcev, ki so pri izvajalcu zaposleni na rednih delovnih mestih," pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje.
Kot pa še poudarjajo na zavodu, v okviru javnih del ni dovoljeno izvajati del in nalog, ki bi lahko predstavljala izkrivljanje konkurence med izbranim izvajalcem javnega dela in drugimi izvajalci podobne dejavnosti. S katalogom programov javnih del je na primer določeno, na katerih področjih in za katera opravila se lahko izvaja javno delo kot tudi dela in naloge, kjer to ni dovoljeno. In prav to nekaterim delodajalcem predstavlja oviro, saj delavci, zaposleni prek javnih del, nimajo istih pooblastil kot redno zaposleni. O primeru take prakse smo na Regionalu denimo že pisali.