Po naših informacijah naj bi označitev izvoza v krožišču v Izoli povzročal težave predvsem starejšim voznikom, a na Darsu so nam odgovorili, da je omenjeni izvor ustrezno označen, glede označbe pa da niso prejeli nobene pritožbe.

Bodo zaradi ponavljajočih se primerov vožnje v nasprotno smer skozi predor kaj ukrenili? Kot zatrjujejo v družbi Dars, tovrstne primere spremljajo "zelo pozorno" in jih tudi analizirajo. A ker je po navedbah DARS-a omenjeni izvoz ustrezno označen, spremembe glede označitve niso predvidene, so pa dejali, da bodo preučili možnost postavitve preventivnih vsebin. V tem letu so sicer zabeležili tri vožnje v napačno smer skozi predor Markovec, v lanskem letu pa eno.

Podatka o tem, kje je Ljubljančanka naredila napako, na DARS-u nimajo, dejali so le, da so preko video nadzora zaznali, da je pripeljala po zapori iz smeri Jagodje-Izola.

Poudarili so, da so vožnje v napačno smer zelo nevarne, a ker ne obstaja univerzalen recept za odpravo tovrstnih voženj, posamezne države rešujejo ta problem na različne načine. "Nekatere rešitve posamezne države predpišejo v pravilnike o prometni signalizaciji in prometni opremi (kot je to storila tudi Republika Slovenija z znakom 2201 ter 3501). Pravila so prilagojena realnim razmeram v posamični državi (prometni kulturi, višini denarnih kazni, deležu ugotovljenih kršiteljev in izterjanih kazni ...), zato je tudi učinek različnih pristopov različen. Nekatere države ne izvajajo nobenih ukrepov v zvezi z vožnjami v napačno smer, pa sodijo med prometno bolj varne države," so nam pojasnili.

Pri voznikih, ki vozijo v napačno smer, prisotne tudi druge motnje

Primere voženj v napačni smeri evidentirajo v Regionalnih nadzornih centrih DARS, beležijo pa tudi, ali bi bilo z ukrepi na cestni infrastrukturi mogoče takšno vožnjo preprečiti. Te informacije so, skupaj z ostalimi (ali je bil voznik izsleden, ali je povzročil kakšno prometno nezgodo, kakšno je bilo vreme, ali se je dogodek zgodil v svetlem ali temnem delu dneva in podobno) navedene v vsakoletnem poročilu. Sodelujejo tudi z drugimi službami in institucijami, ki izvajajo ukrepe za izboljšanje prometne varnosti, navajajo.

Ugotavljajo, da za dobro prometno varnost lahko največ storijo vozniki, ki morajo upoštevati prometna pravila, pri vožnji pa morajo biti vseskozi zbrani, pazljivi in morajo dosledno spremljati prometno signalizacijo. "Pri vožnji v napačno smer gre praviloma vedno za hude napake voznikov. Ugotovilo se je, da med vozniki, ki so vozili v napačno smer na AC/HC, ni voznika, ki bi "samo spregledal prometno signalizacijo", ampak so bile prisotne tudi druge motnje," so pojasnili in dodali, da študija Ukrepi za zmanjšanje možnosti in analiza voženj v nepravilno smer na slovenskem avtocestnem omrežju "ni izpostavila problematike napačno postavljene kažipotne signalizacije, kot tudi ne, da bi cestna infrastruktura bila razlog za vožnje v napačno smer".

"Rezultat študije nas je usmeril v razmišljanje, da je zelo pomembno, da voznikom, ki vozijo pravilno po AC/HC, najhitreje sporočimo, da je na AC/HC nasproti vozeče vozilo," navajajo.  To pomeni, da so vozniki opozorjeni, da obstoja možnost voznika v napačno smer. S študijo je bilo ugotovljeno, "da so vozniki, ki vozijo v napačno smer (so torej naredili napako oz. prekršek) to naredili na več načinov:  ali so obrnili na samem smernem vozišču (so pravilno uvozili), ali pa so napačno uvozili na AC/HC. DARS je že na več priključkih izvedel fizično ločitev vozišč, ter preuredil nekatera križišča v krožišča (rondoje), kar je ustreznejša rešitev tako za pretočnost, kot tudi za preprečevanje napačnih uvozov na AC/HC. Ker je veliko priključkov izvedenih na opisan način, se je število napačnih uvozov v zadnjih letih zmanjšalo".

Med vzroki, zaradi katerih vozniki vozijo v napačno smer, prevladujejo vinjenost oziroma druge omame, vpliv jemanja zdravil, utrujenost, starost in v tej povezavi zdravstvene težave. "Ugotovljeno je tudi, da voznik, ki je popolnoma trezen, zdrav in priseben, zelo redko naredi takšno napako oz. prekršek. Takšen voznik (ki se mu to "ponesreči"), pa praviloma odgovorno ravna in se ustavil, poišče pomoč in naredi vse, da prepreči prometno nezgodo."

Postavljeni so tudi sistemi za nadzor in vodenje prometa, ki prikazujejo prometne vsebine za urejanje prometa – umirjanje hitrosti, opozarjanje na zgostitve prometa in podobno, voznike pa obveščajo tudi o izrednih dogodkih.