Omenjeni rokopis je bil prvič opisan pred 150 leti, so pojasnili v Pokrajinskem muzeju Koper. V 18. stoletju ga je imel v lasti zbiratelj markiz Gravisi, ki ga je podaril koprski gimnaziji, od tam pa so ga prenesli v knjižnico mestnega arhiva. Leta 1940 so rokopis odpeljali v Italijo in je danes še vedno v državnem arhivu v Benetkah.

Kot ocenjujejo v muzeju, bo izdaja faksimila gotovo spodbudila nadaljnje raziskovanje koprskih predpisov in pravne prakse v srednjem veku in zgodnjem novem veku. V Istri so namreč pravna razmerja urejali mestni statuti, ki so zato ključni tudi za razumevanje druge pisne kulturne dediščine.

Prva omemba koprskega statuta sicer sega v leto 1238, vendar besedilo ni ohranjeno. Obstajata dva rokopisa iz leta 1423. Poleg beneškega, ki obsega 308 strani, je še rokopis na 152 straneh v državnem arhivu na Reki.

Koper se je v 12. in 13. stoletju osvobajal oblasti oglejskih patriarhov. Leta 1186 je postal svobodna komuna. Mesto je nato dobilo pravico, da samo izvoli župana, ki ga je patriarh le formalno potrdil, in tudi pravico, da pri obnovitvi statutov sodelujejo koprski modreci. Leta 1251 je cesar Konrad IV. Kopru formalno podelil pravico izvršilne moči vladanja in uživanja polne svobode.

Leta 1279 pa so mesto osvojili Benečani. Od takrat mestni statuti niso več vsebovali določil kazenskega prava. Za razliko od drugih istrskih mest je koprski podestat tudi kasneje o kazenskih zadevah odločal sam, čeprav na osnovi beneškega prava.

Izdajo knjige sta financirala ministrstvo za kulturo in Mestna občina Koper, pri nastanku pa so sodelovali tudi strokovnjaki državnega arhiva v Benetkah. Predstavitev bo danes ob 18. uri v Pokrajinskem muzeju Koper.