Steffe je bil leta 1991 inšpektor za mejne zadeve in tujce, kot pravi, so že dober mesec pred začetkom vojne zaznali izrazito spremembo v obnašanju pripadnikov jugoslovanske armade (JLA). Če so se prej družili v karavlah in so jim vojaki tudi ponudili kavo, so policiste naenkrat začeli ustavljati pred zapornicami mejnih stražnic ob prevzemu ilegalcev in spraševati po dokumentih. Opazili so tudi povečevanje števila vojakov v stražnicah in kasarnah, nabavo vojaške opreme, za katero so sklepali, da bi jo JLA lahko uporabila za vojaške namene.

27. junija okoli 13.40 je prišlo do desanta JLA na ankaranski Bonifiki, kjer je iz treh helikopterjev izstopilo 36 oboroženih zveznih miličnikov za prevzem kontrole na mejnih prehodih z Italijo. Čeprav sam ni bil komandir, je Steffe po ukazu načelnika koprske policijske uprave prevzel vodenje mejnega prehoda Škofije.

Fabio Steffe

Brez podpore teritorialne obrambe in po tem, ko je na mejni prehod prišlo več kot sto zveznih policistov in zvezni vojaki, so se začela pogajanja o predaji mejnega prehoda. Steffetu so zagrozili, da bodo v četrt ure odprli ogenj, a mu je uspelo prehod zadržati poltretjo uro, preden so se umaknili. Odpeljati so uspeli večino orožja in dokumentacijo, ostalo orožje pa so pred odhodom onesposobili, prav tako so po nalogu UNZ Koper uničili radijske zveze.

Najbolj krvav dan je sledil 29. junija. Z mejnega prehoda Škofije je ob 8.30 do vasi pripeljalo vozilo JLA, namenjeno v bližnjo stražnico Moretini po hrano. Ko so jih miličniki ustavili, so ugotovili, da so vsi vojaki oboroženi z avtomatskim orožjem, zato so jim ukazali, naj se vrnejo. Po obratu pa so iz vozila začeli streljati na miličnike, miličniki na obrambnih položajih ob cesti so odgovorili na ogenj. Pri tem so trije jugoslovanski vojaki izgubili življenje.

"Nikoli nismo uporabili prekomerne sile, ampak smo v vseh spopadih miličniki in teritorialci na območju UNZ Koper ravnali zakonito, strokovno, hrabro, humano in se odzvali na napade oziroma uporabili orožje le v obrambi," je zatrdil Steffe.

Istega dne ob 9. uri so na Biviju pripadniki JLA z reševalnim vozilom in bojnim oklepnim vozilom krenili na pomoč vojakom v spopadu na Škofijah. Pripadniki milice, ki so bili v zasedi, so reševalno vozilo spustili mimo, vendar sta vozilo ustavila inšpektor milice in miličnik, ga pregledala ter zajela pet oboroženih vojakov v vozilu.

Oklepno vozilo pa je naletelo na barikado s tovornjakom Intereurope ter se poskušalo po poljih ankaranske Bonifike prebiti na Škofije. Med manevriranjem je oklepno vozilo Bov zapeljalo v jarek. Po pozivu na predajo se je med pripadniki milice in posadko oklepnika vnel spopad. Pripadniki milice so za pomoč prosili pripadnika čete TO za protidiverzantsko delovanje, ki se je tedaj premikala proti Škofijam. Teritorialec je bil oborožen s protioklepnim orožjem in je s tremi streli onesposobil oklepnik. Trije ranjeni vojaki so se predali milici. Na kraju so jim nudili zdravniško pomoč in jih z reševalnim vozilom odpeljali v izolsko bolnišnico.

Po teh spopadih so se na koprski občini začela pogajanja s slovenskim generalom JLA Marjanom Čadom. Razmere so bile izredno napete, saj so se v dvorani znašli oboroženi možje z obeh strani. Kot je povedal Steffe, je bilo takrat predvideno, da bi Čada aretirali. Le hladna kri prisotnih, predvsem načelnika uprave, ki je vodil pogajanja, poveljnika TO in tedanjega župana, je pripomogla k temu, da ni prišlo do strelskega obračuna. Pogajanja so se nadaljevala in po dveh urah so dosegli sporazum o prekinitvi ognja in ustavitvi vseh vojaških aktivnosti.

Po besedah Steffeta so bili miličniki in pripadniki teritorialne obrambe odločni pri uporabi orožja le takrat, ko je bilo potrebno, sicer pa so skušali zaplete rešiti na miren način: "Državljansko dolžnost smo izvedli zakonito, strokovno, hrabro, odločno in humano. Takrat, ko je bilo potrebno, smo bili stoodstotno odločni."