Škocjanski zatok dobiva končno podobo

Koper

Po postavitvi lesenih nosilnih konstrukcij objekti v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok dobivajo končno podobo. Zaključujejo se gradbena in obrtniška dela pri izvedbi strehe, zunanjih sten in fasade, notranjih predelnih sten in tlakov bodočega centra za obiskovalce, kot tudi izvedba instalacij. V polnem teku je montaža lesene konstrukcije osrednje opazovalnice, v kratkem pa bosta postavljeni tudi novi opazovališči nedaleč stran od nje, kot tudi mestni vstopni objekt, mala opazovalnica in dodatno opazovališče pod ankaransko vpadnico. 

Poleg zaključevanja obrtniških del trenutno poteka izvedba instalacij v bodočem centru za obiskovalce, ki so bile predmet posodobitve načrtov v letih 2012–2013, saj so se s hitrim tehnološkim napredkom na tem področju od priprave prvotnih načrtov med leti 2006 in 2007 pojavile nove in bolj učinkovite rešitve. Posebna pozornost je bila v fazi posodobitve načrtov namenjena obnovljivim virom energije in povečanju debeline toplotne izolacije, tako da bo imel novozgrajeni center poleg ustrezne toplotne zaščite in zaščite pred soncem tudi napredne instalacije, ki v največji meri izkoriščajo okoljske danosti lokacije. Ob njem bodo tako nameščene toplotne črpalke, ki izkoriščajo toplotno energijo zraka, na strehi sosednjega servisnega objekta pa solarni in fotovoltaični kolektorji, katerih delovanje bodo obiskovalci lahko spremljali na zaslonih v centru.

Odpadne fekalne vode objektov bodo očiščene v lastni biološki čistilni napravi, brez dodatnega obremenjevanja kanalizacijskega omrežja. Strehe vseh objektov bodo ekstenzivno ozelenjene, kar bistveno pripomore k omejitvi pregrevanja velikih pokritih površin ter večji lokalni absorpciji meteornih padavin. Primarna osvetlitev prostorov bo v največji možni meri naravna, dopolnila pa jo bo energetsko učinkovita umetna razsvetljava z varčnimi LED sijalkami.

Po principih trajnostne gradnje

Vse te rešitve kažejo na dosledno upoštevanje dandanes uveljavljenih principov trajnostne gradnje, ki upošteva ekologijo, ekonomijo in družbeno-kulturološka merila. Temeljijo pa na merilih javnega natečaja izpred desetih let, ki so bila že takrat trajnostno zastavljena tako na okoljskem, funkcionalnem, oblikovalskem kot tudi ekonomskem področju. Oboje se odraža v sami zasnovi objektov kot suho-montažnih stavb z dosledno uporabo naravnih materialov iz obnovljivih virov in naprednimi instalacijami. Osnovni gradnik je les, ki bo vgrajen v konstrukcijah, oblogah kot tudi opremi.

Zatok ponovno odprt jeseni

Dela izvaja izbrani izvajalec Adriaing d.o.o. iz Kopra, projektantski nadzor vršijo arhitekti iz biroja Ravnikar Potokar d.o.o., strokovni nadzor pa Lokainženiring d.o.o. Zaključek izvedbe gradbenih, obrtniških in instalacijskih del je predviden v začetku julija, ko bodo stekli postopki za pridobitev uporabnega dovoljenja in notranje opremljanje objektov. Naravni rezervat bo po pričakovanjih vrata obiskovalcem spet odprl v jesenskih mesecih.



Celotna vrednost investicije skupaj z dokumentacijo in opremo je na podlagi odločbe o dodelitvi sredstev ocenjena na 3.373.380 EUR. Delno jo financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki prispeva 2.350.489,67 EUR. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva. 

Deli novico:

Miha |  10 .06. 2015 ob  23: 26
Meni je všeč kar nastaja. Mi je pa ZELO mimo prejšnje nabijanje okoljevarstvenikov kako floro in fauno v zatoku vsaka "dlaka" moti. Oh in sploh zaščiteno vse. Pol pa bagerji in gradbena mehanizacija preorje vse.
Se mi že svita, kakšen režim bo zavladal, ko bo zadeva zgrajena in ko bo bageriranje šlo v pozabo, in to se bo zkodilo kmalu.
... |  10 .06. 2015 ob  15: 24
In zdaj imamo tole popolnoma nepotrebno škropucalo... ajde, če bi bil zatok petkrat večji, ampak tako kot je bi ena barakca z Obi-ja bila čisto dovolj.Samo, da se pobere denar od evropskh sredstev in, da se lahko kurčimo "glejte kaj smo naredili", pa čeprav je rezultat nepotreben, oziroma škodljiv..
kje so? |  10 .06. 2015 ob  08: 40
Kje so sedaj tisti "zelenci" oziroma "ptičarji"....ki so proti vsemu Pista na postaji sameva...baje da bi se ptice prestrašile....a gradbena mehanizacija jim je po godu???
kje so? |  10 .06. 2015 ob  08: 38
Kje so sedaj tisti "zelenci" oziroma "ptičarji"....ki so proti vsemu Pista na postaji sameva...baje da bi se ptice prestrašile....a gradbena mehanizacija jim je po godu???
pinkoponko |  09 .06. 2015 ob  21: 20
še dobro da so živali prej motili tekači in sprehajalci okoli zatoka... ker tak poseg je potekal zelo potiho in mirno... aja ma od tekačev in sprehajalcev niso padale provizije... jojjj ta moja pozabljivost...
kako |  09 .06. 2015 ob  19: 59
so se zaščitene živali počutile ob polletnem ropotu strojev