Zdravniki bodo s torkovo stavko poskušali doseči potrditev standardov in normativov ter njihovo splošno uveljavitev.

Napredovanje do 65. plačnega razreda in dodatno nagrado za terciarno dejavnost.

Delo zdravnikov pri več delodajalcih naj bo urejeno izključno po zakonu o delovnih razmerjih.

Vsi specializanti in specialisti morajo imeti ob enakih pogojih dela in enaki uspešnosti enako osnovno plačo.

Plačilo po podjemnih pogodbah naj bo določeno po pravilih sistema plač v javnem sektorju.

Plačilo neprekinjenega zdravstvenega varstva mora biti plačano glede na plačni razred posameznega zdravnika in s polnimi dodatki za neugoden delovni čas.

Šavli je vodja radiološkega oddelka Splošne bolnišnice Šempeter. Kot zdravnik je zaposlen v javnem zdravstvu od leta 2001. Uvrščen je v 48. plačni razred in prejema 2.782 evrov bruto plače. Dodatek za vodenje oddelka je osem odstotkov osnovne plače, ki ga v času dopusta ne prejema. Do sedaj je stavkam zdravnikom nasprotoval, zdaj pa so postale razmere nevzdržne.

Kot je izpostavil v pogovoru za Siol, ni spodbud za delo, zlasti za mlajše. Tudi sam je obtičal v najnižjem plačnem razredu in nima možnosti napredovanja. Ker se napreduje izključno po letih, bo prvič napredoval leta 2018.

Prevelik obseg dela gre na račun kvalitete zdravnikovega dela

Zahteve prebivalstva se povečujejo. Zdravniki se bojijo tožb, zato so se diagnostični in terapevtski postopki pomnožili. Zdravnikov ni več, imajo pa več dela in to v zastarelem tehnološkem okolju, kjer je možnosti, da bi se ukvarjal z napredno medicino, zelo malo. Kot pravi Šavli, je potrebno postaviti jasne standarde in normative, koliko mora zdravnik narediti, saj zdaj ni meje. Prevelik obsega dela gre na račun kvalitete zdravnikovega dela.

Istega leta kot Šavli je končalo specializacijo 12 zdravnikov, polovica jih že dela v tujini in tudi sam razmišlja o odhodu v tujino.

Oprema, s katero delajo zdravniki, je zastarela. Aparat za CT se v šempetrski bolnišnici sumljivo veliko kvari in ga bodo morali zamenjati, a vprašanje je s čim, saj je bolnišnica trenutno v minusu za 1,7 milijona evrov. Gre za izgubo, ki so jo pridelali v enem letu zato, ker so pregledali več pacientov, kot jih plača zavarovalnica. Vsak CT, ki ga naredijo kot presežen program, stane med 50 in 60 evri brez stroškov zdravstvenega osebja.

Zavarovalnica določi sredstva vnaprej in ne na podlagi potreb prebivalstva

ZZZS vnajprej določi višino sredstev, ki jih bodo namenili za preiskave, posege in terapije. Pri tem se ne ozira na dejanske potrebe in stanje, razlaga Šavli.

Radiološki oddelek dobi od bolnišnice vsako leto 5400 evrov za izobraževanje. Na oddelku je zaposlenih 35 ljudi s končano fakulteto, kar pomeni 150 evrov na osebo, povprečno pa znaša kotizacija za dobro izobraževanje od 500 evrov navzgor.

Največje žrtve sistema so po mnenju Šavlija zdravniki družinske medicine, ki morajo pregledati preveč pacientov, da bi se jim lahko resno posvetili. Povečuje se možnost za napake in posledično tožbe.

Po mnenju Šavlija je slovensko zdravstvo na višji ravni, kot bi moralo biti glede na številke in glede na to kar se dogaja, a bo šlo na slabše. Kot družba imamo Slovenci na voljo dvoje, ali v zdravstvo vložimo več, ali gremo v drugo smer in bomo imeli slabše zdravstvo, posledično pa korupcijo in čakalne dobe.