Referendumska kampanja o zakonu o drugem tiru je stekla zadnji avgustovski petek, ko se je vladna delegacija v družbi predstavnikov gospodarstva podala na ogled predvidene trase novega železniškega tira med Divačo in Koprom. Premier Miro Cerar je izpostavil, da gre za strateško pomemben projekt, ki ga je vlada po 20 letih premaknila z mrtve točke. Poudaril je njegov pomen za razvoj slovenskega gospodarstva in dodal, da bo drugi tir ustvaril 9000 delovnih mest ter razbremenil avtoceste in okolje.

Pobudnik referenduma in vodja gibanja Davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič je medtem ob začetku kampanje ponovil, da se da drugi tir zgraditi ceneje, hitreje in z manj škode za okolje, s čimer se strinja večina nasprotnikov vladnega zakona. Kovačič sicer meni, da je drugi tir privid vlade. Sam se zavezama za drugi tir, ki bi bil zgrajen do leta 2022, njegova cena ne bi presegla 800 milijonov evrov. Prepričan je, da je treba za optimizacijo projekta spremeniti predvsem traso.

V kampanji sta bili poleg trase največkrat izpostavljeni cena in finančna konstrukcija vladnega projekta. Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu in vodja projekta Jure Leben je pojasnil, da je vrednost gradbenih del ocenjena na 863 milijonov evrov, skupaj z predvidenimi stroški širitve treh servisnih cevi v največjih predorih pa dosega 960 milijonov evrov.

Finančna konstrukcija je sestavljena iz treh ključnih elementov, in sicer kapitalskih vložkov, zadolžitve prioritetno pri Evropski investicijski banki s poroštvom Evropskega sklada za strateške investicije (EFSI) ter nepovratnih evropskih sredstev. Slovenija je na tretjem razpisu Instrumenta za povezovanje Evrope za pripravljalna dela dobila že okoli 44 milijonov evrov.

V skladu z vladnim zakonom o drugem tiru bi država posojila za projekt odplačevala s pribitkom na uporabnino proge, tunelnino, takso na pretovor v Luki Koper in s pribitkom na cestnino za tovorna vozila na približno 30 odstotkih slovenskega avtocestnega omrežja. Cestnina bi bila za tovorna vozila višja na relaciji Koper-Ljubljana vključno z ljubljanskim obročem ter na relaciji Ljubljana-Šentrupert.

Med največjimi kritiki vladnega zakona je največja opozicijska stranka SDS, kjer menijo, da je investicija vodena nepravilno, cena pa previsoka in škodljiva za davkoplačevalce. Vladna stran po drugi strani vztraja, da bodo davkoplačevalci zaradi razpršenih virov financiranja obremenjeni v najmanjši meri.

Organizatorjev referendumske kampanje je 32, kdo bo uspešnejši pri nagovarjanju volivcev, pa bo znano zadnjo septembrsko nedeljo. Za zavrnitev zakona mora na referendumu več volivcev glasovati proti zakonu, poleg tega mora po ustavni ureditvi proti zakonu glasovati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, torej okoli 340.000 volivcev. Takšna ureditev je v veljavi od sprememb ustave leta 2013 in zagotavlja strožje pogoje za zavrnitev zakona.

Referendum o drugem tiru bo tretji referendum doslej, izpeljan po teh pravilih. Junija 2014 pobudnikom referenduma zaradi prenizke udeležbe ni uspelo zavrniti novele zakona o arhivih. So pa volivci na referendumu decembra 2015 zavrnili novelo zakona o zakonski zvezi.