Bolnišnica dr. Petra Držaja v Ljubljani bo dobila prizidek, v katerem bo Nacionalni zdravstveni center.

Na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije (MORS) so nam na naša vprašanja v zvezi z razlogi za gradnjo Nacionalnega zdravstvenega centra odgovorili, da je nedavna epidemija covida-19 razkrila nekatere vrzeli v odpornosti osrednje bolnišnične infrastrukture nacionalnega pomena in med drugim pokazala, da država nima zmogljivosti za koncentrirano bolnišnično obravnavo veliko pacientov v enakem ali podobnem nujnem zdravstvenem stanju.

"Namen projekta je izgradnja in oprema novega Nacionalnega zdravstvenega centra za izredne razmere kot vojaške bolnišnice, ki bo vključena v javni zdravstveni sistem ter bo z združenimi močmi Vojaške zdravstvene enote Slovenske vojske in UKC Ljubljana zagotovila povečano odpornost Republike Slovenije v primerih, v katerih je lahko obolelih, poškodovanih ali ranjenih veliko ljudi. Gre za zdravstveno zmogljivost za dvojno rabo, in sicer tako za zagotavljanje zdravstvene oskrbe za vojaške namene kot uporabo v okviru javnega zdravstva. V centru bodo delali tako pripadniki Vojaške zdravstvene enote Slovenske vojske kot zdravstveno osebje UKC Ljubljana," so navedli.

Vojaška bolnišnica bo stala 87 milijonov evrov

Na naše vprašanje, iz kje bo država oziroma MORS zagotovil finančna sredstva za izgradnjo in če se bo zaradi tega ukinil kakšen drug projekt, so nam odgovorili, da bodo po načrtih Nata in EU pri vojaški mobilnosti ta objekt lahko uporabljali tudi za vojaške namene, zato bo v celoti financiran skozi obrambne izdatke oziroma v okviru povečanj obrambnih proračunov za naslednji dve leti. Zaradi tega projekta pa njihovih zagotovilih ne bo ukinjen noben drug projekt.

Je razlog 'hitenje' pri izgradnji vojaške bolnišnice trenutno dogajanje v Ukrajini in verjetnost, da se Nato in s tem tudi Slovenija aktivno vključi v sam vojaški konflikt?

Ker v zadnjem obdobju lahko večkrat iz ust nekaterih predstavnikov Nata, pa tudi nekaterih politikov držav članic Evropske unije slišimo, da bi se morala ta vojaška zveza bolj aktivno vključiti v samo dogajanje v Ukrajini, nas je zanimalo, če je razlog za gradnjo vojaške bolnišnice predvsem ta, da se v prihodnosti lahko pričakuje aktivno vključenost Nata in s tem tudi Slovenije v tem vojaškem konfliktu, zaradi česar bi se povečale potrebe po bolnišničnih kapacitetah.

Na MORS-u so nam v zvezi s tem odgovorili, da ne in da je ključen razlog povečati zmogljivost za koncentrirano bolnišnično obravnavo veliko pacientov v enakem ali podobnem nujnem zdravstvenem stanju.

Kakšna je časovnica gradnje?

Kot so navedli, pričakujejo, da bodo projekt v naslednjem letu uspeli pripeljati tako daleč, da bo možna izdaja gradbenega dovoljenja, tako da bi v prvi polovici leta 2026 začeli z gradbenimi deli: "V roku dveh do treh let bo objekt zgrajen in tudi v celoti opremljen."

Ob tem so pojasnili, da je to projekt, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in UKC Ljubljana, ki je glavni strokovni sonosilec tega projekta. "Vsebinski nosilec dejavnosti v centru bo civilno zdravstvo, konkretno UKC Ljubljana. Ministrstvo za obrambo bo svoje zmogljivosti, ki jih ima v okviru tako imenovanih stacionarnih ali premičnih bolnišničnih zmogljivostih Role 1 in Role 2, torej medicinsko osebje, usposabljalo znotraj tega centra, hkrati pa bodo vojaški zdravstveni delavci v tem objektu tudi praktično izvajali svoje naloge. UKC Ljubljana bo druge operacijske zmogljivosti, ki bodo še tam, uporabljal pri svoji redni dejavnosti. Objekt bo seveda tudi ustrezno zavarovan po vojaških standardih, saj bo to objekt kritične infrastrukture, vendar pa bo kot takšen na voljo civilnemu prebivalstvu skladno z načrti in izvedbenimi aktivnostmi UKC Ljubljana."

Bo vojaška bolnišnica namenjena zdravljenju tudi tujih vojaških oseb?

Na MORS-u odgovarjajo, da Republika Slovenija zavezniškim oboroženim silam in organizacijam, ki se nahajajo ali gibljejo preko njenega ozemlja, v njenih teritorialnih vodah ali zračnem prostoru ter tam izvajajo operacije in vaje, zagotavlja podporo države gostiteljice. "Podpora države gostiteljice zajema tako vojaško kot civilno pomoč. Primarno se podpora države gostiteljice v Republiki Sloveniji zagotavlja z vojaškimi zmogljivostmi Slovenske vojske. Če te zmogljivosti ne zadostujejo, se podpora zagotavlja tudi s strani civilnih zmogljivosti," so pojasnili.

Ob tem so dodali, da je eden izmed takšnih primerov prav zdravstvo, saj so bile zmogljivosti Slovenske vojske na tem področju do zdaj omejene. Z novim infrastrukturnim projektom bo omogočeno zagotavljanje terciarne oskrbe vojakom Slovenske vojske in po potrebi pripadnikom tujih oboroženih sil z minimalnim vplivom na civilne zdravstvene ustanove.

"Pri tem je treba poudariti še, da skupni obseg 160 postelj ne bo strogo ločen na vojaških 50 postelj in preostali del 110 postelj za potrebe UKC. V praksi se bo glede na potrebe ves čas uporabljalo vseh 160 postelj za potrebe UKC, v primeru vojaških potreb za podporo države gostiteljice. Prav tako se bo lahko vse razpoložljive kapacitete novega centra uporabljalo v primerih množičnih nesreč z veliko poškodovanimi, v primeru epidemij ali obolenj z velikim številom obolelih," so navedli.

Bodo za vojaško bolnišnico lahko zagotovili dovolj zdravstvenega kadra?

Ker se v Sloveniji zadnja leta spopadamo s problematiko pomanjkanja zdravstvenega kadra, nas je še zanimalo, na kakšen način bodo zapolnili kapaciteto potrebnega zdravstvenega osebja za novo vojaško bolnišnico.

Odgovarjajo, da njihovo ministrstvo ne vzpostavlja ločenega vojaškega zdravstva, kot smo ga poznali v času prejšnje države, temveč bodo zdravstvene zmogljivosti Slovenske vojske del in tesno prepletene s slovenskim javnim zdravstvom: "Tudi strokovne zahteve glede kadrovske zagotovitve in opreme centra bodo podane s strani civilnega zdravstva, zato da bodo namenjene in uporabljene pri dnevnem delovanju tega centra tudi v okviru javnega zdravstva. Sicer je v stalni sestavi Slovenske vojske zaposlenih 130 zdravstvenih kadrov, od tega 10 zdravnikov. Zdravniške vrste dopolnjuje še 29 zdravnikov, ki so pripadniki pogodbene rezerve Slovenske vojske."