Konec septembra smo v uredništvo prejeli anonimko, v kateri so nekateri lastniki živali, podporniki in aktivisti živalovarstvenih organizacij na Obali zapisali, da so "naveličani napetega ugibanja, kaj se bo izcimilo iz sestankovanj, ki vse poletje potekajo na Mestni občini Koper med županom, direktorjem JP Marjetica in gospo Andrejo Bogataj Krivec v zvezi z vlogo Obalnega društva proti mučenju živali v Obalnem zavetišču za živali v Sv. Antonu." Menijo namreč, da so ti dogovori sporni, saj je Bogataj Krivčeva lastnica ODPMŽ, torej poslovnega subjekta v zasebni lasti. Spomnili so tudi na to, zakaj je pred leti komunala interventno prevzela vodenje zavetišča. Zdaj pa so se oglasili še iz sindikata Marjetice Koper in tamkajšnjega sveta delavcev. Od svojega direktorja Alfreda Draščiča zahtevajo odgovore.
OBALNO DRUŠTVO PROTI MUČENJU ŽIVALI ŽELI ZAVETIŠČE NAZAJ? Sindikat Marjetice Koper zahteva jasne odgovore
Koper
Andreja Bogataj Krivec je tudi občinska svetnica na Listi Aleša Bržana.
Anonimno pismo ljubiteljev živali je na naslove medijev in obalnih županov romalo že 22. septembra. Z vprašanji, ali sestanki na temo vloge ODPMŽ v Obalnem zavetišču res potekajo in kaj se dogovarjajo, smo se že takrat obrnili na koprsko občino, a odgovorov nismo prejeli. Navedbe v zapisu smo želeli preveriti tudi pri Andreji Bogataj Krivec in jo prosili za komentar prek elektronske pošte, poskusili smo jo večkrat priklicati na telefon, na koncu smo poslali tudi sms. Odgovora z njene strani nismo prejeli. Ker je šlo za anonimko in vsebine nismo uspeli preveriti pri omenjenih v samem zapisu, se nismo odločili za objavo. A kot sedaj kaže, nekatere navedbe v anonimki očitno držijo.
Anonimka, ki smo jo prejeli v uredništvo 22. septembra letos.
"Nikakor ne zanikamo in omalovažujemo požrtvovalnosti in dolgoletnega dela na področju varstva živali gospe Bogataj Krivec, vendar je njen modus operandi – milo rečeno – nesprejemljiv," so ljubitelji živali takrat med drugim zapisali v anonimki. Spomnili so na dogodek iz leta 2015, ko je veterinarska inšpekcija iz Ljubljane odkrila številne nepravilnosti v zavetišču, zaradi česar so obalni župani interventno prekinili pogodbo z do takratnim upravljalcem ODPMŽ. Pokazalo se je tudi prepletanje izvajanja javne službe z društvenimi dejavnostmi, "kar onemogoča transparentnost delovanja zavetišča, (povzroča pa) neurejene evidence sprejemanja in oddaje živali, pritožbe strank in Veterinarske ambulante Koper zaradi neplačevanja storitev."
Po mnenju sindikata delavcev Marjetice Koper je danes zavetišče v Dvorih zgledno urejeno.
Dodali so še, da je danes Obalno zavetišče zgledno urejeno in napovedi takratnega direktorja JP Marjetica, da bo postalo najboljše v državi in izven meja, kar držijo. "Zato apeliramo na župane obalnih občin in pristojne službe, naj zavetišče ostane pod strokovnim vodstvom zgledno urejeno, živali korektno preskrbljene, donacije potrošene izključno in samo za živali, predvsem pa naj bo poraba občinskih sredstev nadzorovana in transparentna. Denar je naš in davkoplačevalci to zahtevamo!" zaključujejo pismo.
Sindikat Marjetice Koper zahteva pojasnila
Ta teden pa smo v uredništvu pridobili dokument (zgoraj), ki navedbam, da obstajajo pogovori o tem, ali bo Marjetica Koper še upravljala z zavetiščem v Dvorih, pritrjuje. V sindikatu Marjetice Koper in svetu delavcev namreč od vodstva družbe zahtevajo, naj jim podajo informacije o morebitnem prenosu upravljanja. Opozorili so, da je bilo v javnem razpisu, s katerim so lastniki leta 2016 zavetišče v upravljanje dali komunali, navedeno, da "imetnik zavetišča ne sme prenesti izvajanja javne službe na drugo pravno ali fizično osebo."
Od vodstva zahtevajo tudi vsebinsko poročilo o delovanju zavetišča, finančno poročilo, podatek o zaposlenih in stroških dela ter informacijo, koliko denarja za zavetišče prispevajo štiri obalne občine. Dodali so, da so si kljub burnim odzivom javnosti ob prevzemu zavetišča z zglednim delom v zavetišču zagotovili zaupanje občanov in javnosti ter zadostili pričakovanjem občin.
Na naslednji koordinaciji obalnih županov o zavetišču
Danes so na naša poizvedovanja odgovorili tudi s koprske občine. "Župani štirih občin slovenske Istre, v katerih javno službo na področju zaščite živali izvaja Obalno zavetišče za živali, so se na svoji zadnji koordinaciji dogovorili, da bodo natančno proučili poročilo o poslovanju zavetišča in o kakovosti oskrbe živali in na podlagi teh informacij presodili, ali in kakšne spremembe v obstoječem načinu upravljanja zavetišča so potrebne, da bi zagotovili najboljšo možno oskrbo živali," so zapisali v odgovoru in dodali, da je ena izmed možnosti, o kateri so se župani pogovarjali, tudi ta, da bi v delovanje zavetišča še bolj sistematično vključili prostovoljke in prostovoljce s posebno občutljivostjo za nego in oskrbo živali.
Komentiraj
To se ne dogaja samo v Kopru ali obali. To je stalna praksa celotne Slovenije oz. naše zahojene družbe.
Iskreno povedano odraz človeka v takih zadevah pove veliko o tej osebi...večina osebkov je zelo pokvarjena in cinična do vseh ostalih. Že na naših cestah je opazit kaki ljudje "smo" kaj šele,ko prestopijo v javno funkcijo...evo naše vodje redarjev smo naučili pameti. Se ne vozi več s kolesom po coni za pešce... samo posat je treba o njih in jih lepo slikat ko se grejo "šerife"...
In po mojem skromnem mnenju z Bogataj Krivičevo ni vse v redu (milo rečeno).
Z A K O N
O DRUŠTVIH uradno prečiščeno besedilo (ZDru-1-UPB2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(pojem in načela delovanja društva)
(1) Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji), skladno s tem zakonom, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov.
(2) Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva (v nadaljnjem besedilu: člani društva).
(3) Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane.
(4) Delovanje društva je javno.
2. člen
(pravica do združevanja v društva)
(1) Združevanje v društva je prostovoljno.
(2) Vsakdo lahko postane član društva in v društvu deluje pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu.
(3) Delovanje v društvu temelji na enakopravnosti članstva.