Nazadnje se je, kot prikazujejo tudi fotografije, to zgodilo 23. septembra, ironično dan pred svetovnim dnevom rek. "Ta prah duši rečno dno, kjer so predvsem razni rakci in žuželke, ki so hrana za ribe. Ko zaduši njih, na tem območju ni več rib, ker nimajo česa jesti. Ribam pa maši škrge in posledično se zadušijo. To je tako, kot da bi dali človeku na glavo plinsko masko," opisuje Miha Bertok iz Ribiške družine Koper.

Civilna iniciativa (CI) Griža navaja, da po fotografijah, kjer je voda izrazito siva, "morda ne gre samo za mulj od spiranja laporja iz kamnoloma, ampak je možno tudi, da je spralo ostanke cementa oz. betona s platojev v betonarni. To pa bi lahko ugotavljali samo s takojšnjo analizo vode, vzete med  ograjo in mostom pri vhodu v kamnolom. Potem bi mogoče lažje ugotavljali krivdo. Imamo pa občutek, da je krivda deljena - vsaj v tem zadnjem primeru".

Miha Bertok, Ribiška družina Koper

Tudi ribiška družina s privzdignjeno obrvjo pogleduje proti kamnolomu Griža in sosednji betonarni. A poudarjajo, da ne želijo, da z delom prenehajo – ampak, da delo opravljajo tako, da ne škodujejo okolju.

"Kako je to lovljenje mulja vzdrževano? Ni, nikakor. In tega nihče ne nadzira," navaja CI Griža.

"Po zadnjih podatkih naj bi maja letos okoljska inšpekcija vseeno šla v nadzor v kamnolomu, vendar ne vemo, kaj dejansko je predmet nadzora - lovljenje mulja, deponija na 1707/50, vnos laporja iz predorov 2TDK, gradnja novega platoja na lokaciji bivše separacije? Nadzor še ni dobil epiloga, zato je tako potrebno prijavljati vse kršitve," poudarjajo.

"Velik del problema emisij mulja je tudi izvajanje sprotne sanacije pri izkoriščanju kamnoloma (tega in številnih drugih, tudi v kamnolomu Črnotiče, kjer pa je ključni problem emisija prahu v okolico). Zakon o rudarstvu omogoča koncesionarjem, da namesto izvajanja sprotne sanacije, plačujejo namenska sredstva za končno sanacijo v Eko sklad. Dejstvo pa je, da velike površine v kamnolomih ostajajo odprte, nesanirane in s pospešeno erozijo in odtekanjem padavinskih voda prihaja do škodljivih vdorov mulja v vodotoke," še poudarjajo v CI Griža.

Sicer pa gre za zgodbo, ki se vleče že desetletja. "Jaz niti rojen nisem bil, ko je bil ta problem že aktualen," navaja Bertok iz Ribiške družine Koper in dodaja, da je bilo v tem času podanih več prijav na inšpektorat za okolje, zadeva je bila prijavljena tudi rudarski inšpekciji.

V Alpe Adria Green so nam pojasnili, da je bila glede zadnjega onesnaženja podana prijava na inšpekcijske službe, odgovorov na ostale prijave v podobnih primerih pa od inšpekcij niso dobili. Pred časom so vložili tudi kazensko ovadbo zaradi onesnaženja reke Rižane, vendar je "tudi iz tega naslova vse tiho".

Tudi sami smo se z vprašanji obrnili na okoljsko inšpekcijo in VGP Drava Ptuj, njihove odgovore še čakamo. Prav tako še čakamo pojasnila s strani podjetja VOC Ekologija, ki je investitor kamnoloma. 

Na naša vprašanja so odzvali v podjetju Jadranka d.o.o., ki ima enoto Betonarna Kocjančič na Griži pri Kubedu.

"Kot zavezanci za izvajanje zahtev varstva okolja spoštujemo in izvajamo vse ukrepe, ki izhajajo iz področne zakonodaje. Zadolžene inšpekcijske službe redno preverjajo naše poslovanje in spoštovanje zakonskih zahtev. Pri izvajanju naše dejavnosti smo za zmanjšanje emisije snovi zagotovili take tehnike, ki omogočajo najmanjšo porabo vode ter vzpostavili sistem s ponovno uporabo vode. Industrijske odpadne vode ne iztekajo v vodotok. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka iz naših utrjenih in tlakovanih površin, pred iztokom v vodotok zajemamo in mehansko obdelujemo v usedalniku in lovilniku olj. Zaradi vseh navedenih ukrepov, ki jih izvajamo za preprečevanje onesnaženja okolja, zagotavljamo, da nismo povzročitelj onesnaženja reke Rižane.