Dezinsekcija javne kanalizacije poteka tako, da službe, ki so za to pristojne, v kanalizacijske jaške spuščajo insekticid. Ta dim se nato spusti po kanalizaciji in uniči žive ščurke. A na ta način uničujejo samo odrasle osebke, ne pa tudi jajčeca. "Insekticida, ki bi učinkovito vplival na jajčeca, ni. Zato jajčeca preživijo, cikel se v roku treh tednov ponovi in zato je treba dezinsekcijo minimalno dvakrat ponoviti," opisuje postopek Andrej Pivk s koprske enote NLZOH.

Razni preparati, ki jih kupujejo posamezniki, ki doma opazijo ščurke, ne zaležejo. Tako pojasnjuje Gianni Dolšak iz podjetja Radit, ki izvaja dezinsekcijo za ostale tri obalne občine: "Tako kot bolan človek poišče pomoč pri zdravniku, tako bi moral tudi človek, ki ima težave s škodljivci, poiskati pomoč pri strokovnjaku s tega področja."

Zaznava tudi, da je pojavnost ščurkov še vedno tabu. "V tem smislu, da se jih nekako povezuje z umazanijo in slabimi higienskimi razmerami stanovanja, v katerem se najdejo, kar pa ne drži," pove Dolšak. Ljudje zato marsikdaj odlašajo s klicem na pristojne službe, ki izvajajo dezinsekcijo. V tem času pa se ščurki samo še razmnožujejo.

A ščurki niso samo nadloga, so tudi prenašalci bolezni. Prenašajo večino bolezni, ki se pojavljajo v fekalijah, pojasnjuje Andrej Pivk. Kakšna je torej dolgotrajna rešitev, da bi bilo ščurkov čim manj? Odgovor na to vprašanje najdete v spodnjem prispevku.