ŠAVRINKE: Istrske ženske v keramiki

Piran

Ena od zgodovinskih posebnosti našega podeželja Istre so brez dvoma tudi Šavrinke - žilave kmečke ženske, ki so s vsakodnevno hojo v Koper in Trst z naloženimi košarami na glavah omogočale skromno preživetje svojih kmečkih družin. Spomin nanje te dni na dokaj nenavaden a izviren način obuja ambientalno zastavljena razstava »Pot Šavrink«. V sodelovanju z Društvom likovnih umetnikov Izola in kot spremljevalno prireditev ob letošnjem piranskem slikarskem ex-temporu jo je v Galeriji-Ateljeja Duka v Piranu pripravila Dubravka Šorel. Je priznana ustvarjalka, ki se v tem ateljeju že dve desetletij intenzivno ukvarja z oblikovanjem unikatnih keramičnih izdelkov in nakita. 

Šavrinke so bile istrske žene in dekleta, ki so tako ime dobile, ker so izhajale iz dela Slovenske Istre, imenovanega tudi Šavrinija ali Šavrini, predvsem pa zaradi tradicije svojega dela. Pojavile so se ob koncu devetnajstega stoletja, ko sta se v Istri zaradi gospodarske krize in premajhnih obdelovalnih površin pojavili revščina in lakot. Ker možje niso zmogli preživljati številčno velikih družin, so morale za delo poprijeti tudi njihove žene, matere in odrasle hčerke. Tako so se peš in včasih skupaj z obloženim osličkom,odpravljale na pot po istrskih vaseh ter še zlasti v Trst, kjer so prodajale kmečke izdelke. Tudi z njimi je bilo piransko zaledje tako nekoč mnogo bolj povezano s Trstom, kot je danes.

Vedrejša plat

Glaven zaslužek so Šavrinkam prinašala jajca, zato se jih je prijelo tudi ime jajčarice. Delovale so do konca druge svetovne vojne, v ta posel pa so mlajša dekleta iz generacije v generacijo vpeljevale njihove mame, babice, sestre in tete.

Na otvoritvi razstave je likovni kritik Dejan Mehmedovič med drugim o Šavrinkah in njihovi upodobitvi avtorice Dubravke Šorel dejal: "'Pot Šavrink' je pot istrskih žensk, ki so z vsakodnevno hojo v Koper, v Trst z naloženimi košarami na glavah omogočale skromno preživetje svojih družin na podeželju. Dubravka Šorel odkriva zgodbe težkih dni vendar so njene Šavrinke, v  inventivno zastavljenih formah ženske figuralike, posamično, v parih, trojicah in skupinah nekako vdane v svoj 'deštin' (usodo) in na poti neobremenjeno polne življenja. Vsakodnevni trud, napor in skrb niso načeli njihove pokončne neustrašnosti. Morda želi avtorica predstaviti vedrejšo plat teh žensk. Trdo a veselo življenjskost, žensko opravljivost in igrivost."

Umetniško oblikovan izdelek

In res so Šavrinke Šorelove povsem drugačne, kot smo jih vajeni iz starih fotografij in slik, predvsem pa so odličen umetniško oblikovalski izdelek. Ob tem velja pohvaliti tudi izvirno postavitev razstave, ki v prostore galerije Duka ni vnesla samo podobe Šavrink, ampak tudi podobo Istre in poti, ki so jih prehodile vsak dan.

Šavrinke oziroma jajčarice so prihajale iz Gračišča, Kubeda,, Dola pri Hrastju, pa tudi iz Sv. Petra, Marezig in Pomjana. 

Otvoritev razstave je bila kljub zanimivi temi Šavrink in avtoričinemu slovesu neobičajno množično obiskana. Za njeno dodatno atraktivnost je poskrbela v nekdanjo nošo napravljena Šavrinka, ki je skupaj s tremi članicami piranskega pevskega zbora Georgios zapela staro hudomušno pesem Šavrink. Dogodek pa je potekal tudi pod pokroviteljstvom častne konzulke Slovenije v Franciji Tatiane Dumas Rodica in v družbi številčnih francoskih udeležencev slikarskega ex-tempora z mesteca Marlos. Ti so skupaj s svojim županom, ki mu je delal družbo piranski župan Peter Bossman, poskrbeli za francosko vino, sir in druge njihove dobrote. Tako je živahnost pred galerijo prerasla v ulično feštico, kakršne v Piranu že lep čas ni bilo.

Deli novico:

3z |  05 .09. 2015 ob  10: 24
heh, ko jih ne bi znao ... ... ;-))