Predlog na novo definira naravno okolje, ki po novem obsega precej večje površine. Na novo je definiran pojem kurjenje, prvič sta definirana tudi pojma kurišče in nadzirano požiganje. V praksi se je namreč pokazalo, da se veliko dejavnosti izvaja tudi z uporabo ognja zunaj kurišč, zato je bilo treba to urediti, je zapisano v uredbi.

Z novo uredbo bo nadzornim inšpekcijskim organom in policiji olajšano ugotavljanje kršitev, nadzor pa bo s tem učinkovitejši in hitrejši.

Ena ključnih novosti je tudi ureditev priprave hrane v naravnem okolju z uporabno ognja. Priprava hrane bo tako še naprej dovoljena, vendar ob upoštevanju ukrepov varstva pred požarom v naravnem okolju, ki večinoma veljajo že za izvajanje nadziranega požiganja in kurjenja v kurišču. Hrano bo mogoče pripravljati predvsem na mestih v naravnem okolju, ki so urejena za ta namen, kot so namensko urejeni in označeni prostori za piknik.

Kot so nam pojasnili na Gasilski brigadi Koper, so v letošnjem letu obravnavali 51 požarov v naravnem okolju, v letu 2023 pa so posredovali pri 106 požarih v naravnem okolju.

Požar v naravi nastane zaradi različnih vzrokov. Največ požarov nastane poleti, ko je vroče in suho. Najpogostejši vzroki nastanka požara so na primer kurjenje in požiganje, odmetavanje cigaretnih ogorkov, udar strele, uporaba sveč, bakel ali raket in iskrenje zavor vlakov. "V zadnjih letih se je zmanjšalo število požarov ob progi Divača-Koper," pojasnjuje Denis Glavina z GB Koper.

Najpogostejši vzroki požarov v naravi vključujejo človeško malomarnost. "To je najpogostejši vzrok, ki vključuje nepazljivo odmetavanje cigaretnih ogorkov, neustrezno gašenje ognjev, kurjenje odpadkov in nenadzorovano sežiganje trave," pojasnjuje Glavina.

Drugi vzrok so namerni požigi, bodisi iz vandalizma ali drugih namenov. Požare lahko sprožijo tudi poškodbe na električnih napeljavah, kot so padla električna žica, iskre iz električnih omrežij ali železniških sistemov.

Naravni vzrok požarov so strele, "čeprav so ti v Sloveniji redkejši v primerjavi z drugimi dejavniki". Predvsem v sušnih obdobjih lahko požare povzroči sežiganje rastlinskih ostankov ali nenadzorovano kurjenje na kmetijskih površinah.

Kako problematični pa so na tem območju požari, ki so posledica peke na žaru na prostem? "V zadnjih dveh letih nimamo evidentiranega nobenega požara v naravnem okolju, ki bi bil posledica peke na žaru na prostem," odgovarja Glavina.

Najbolj izpostavljeno območje, ki ga pokriva Gasilska brigada Koper, je še vedno Kraški rob. "Včasih je bilo to območje zelo obremenjeno s požari v naravnem okolju, v zadnjih letih so se požari na tem področju bistveno zmanjšali, kar gre zasluga Slovenskim železnicam, ki redno vzdržujejo progo. Izpostavljena območja so tudi vsa  zaraščena območja ob obdelovalnih površinah," zaključi Glavina.