Po lanskem letu, ki je bilo tako v Sloveniji kot na svetovni ravni najtoplejše v zgodovini meritev, je bil pri nas tudi začetek letošnjega leta nadpovprečno topel. Ne glede na to večjih težav s sušo v površinskem sloju za zdaj ni, je pa ponekod zaznati rahle znake sušenja površinskega sloja tal.

Območje Slovenije je letos pred sušnimi razmerami deloma ubranila tudi sicer kratkotrajna januarska snežna odeja po nižinah, trenutno vodno bilanco pa so nekoliko okrepile tudi zadnje padavine konec prejšnjega tedna s precej snega v visokogorju. A je hkrati najmanj padavin padlo v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji, kjer zadnji Sušomer, ki ga vsak četrtek objavlja Agencija RS za okolje (Arso), zaznava zmerno sušnost površinskega sloja tal.

V osrednji Sloveniji zvončki več kot mesec dni prej kot običajno

Višje temperature od običajnih za ta letni čas pa lahko zelo hitro odnesejo vlažnost površinskega sloja tal. Februarja je bilo doslej v večjem delu nižinske Slovenije od štiri do šest stopinj Celzija topleje kot v povprečju obdobja 1991-2020. Kot je opozorila agrometeorologinja z Arsa Andreja Sušnik, so visoke temperature tudi letos že prispevale k zgodnjemu nastopu pomladi.

"Temperaturne razmere sprožajo hiter razvoj vegetacije, kar lahko dodatno porablja vodo v tleh. Zvončki letošnje leto zelo prehitevajo dolgoletna povprečja, na primer na Vrhniki so se pojavili kar 26 dni, v Lescah in Bohinjski Češnjici ter Sevnem 20 dni prej kot v obdobju 1991-2020, na Vrhu nad Želimljami pa kar 35 dni prej kot običajno. Ponekod se že odpira sadno drevje," je opisala.

Konec tedna vstopamo v marec, za katerega je staro poimenovanje tudi sušec. Z marcem se začenja tudi tromesečje meteorološke pomladi, za katero pa globalni meteorološki centri napovedujejo, da bo v Evropi prinesla višje temperature od dolgoletnega povprečja, je povedala Sušnik.

Če bi v prihodnjem obdobju višje temperature spremljalo tudi spomladansko obdobje primanjkljaja padavin, na primer kakšen mesec ali dva, se sušne razmere v površinskem sloju tal lahko razvijejo ne glede na dobro zalogo vode pozimi. Tako je bilo denimo v letih 2013, 2021 in 2022, je spomnila agrometeorologinja.

"Če pa to potem še eskalira v poletni čas - v zadnjih letih imamo namreč že zgodaj težave z vročimi dnevi -, potem je lahko to zelo hitro kritično," je opozorila.

Pomanjkanje padavin v Sredozemlju in v delih severne Evrope

S pomanjkanjem padavin se medtem že srečujejo predvsem v Sredozemlju in nekaterih delih severne Evrope. Med huje prizadetimi je več italijanskih regij, kjer izostanek dežja še poslabšuje že sicer težke razmere po lanskih vročinskih valovih, ki so znižali raven vodnih zalog in povečali porabo vode, poročajo tuje tiskovne agencije.

Sicilija je v začetku meseca že razglasila naravno nesrečo zaradi suše, na Sardiniji pa imajo kmetje omejene količine vode, ki jo lahko porabijo. Tudi južni regiji Apulija in Bazilikata trpita zaradi pomanjkanja padavin in visokih temperatur.

Po zaznavah kmetov se predčasno iz zimskega spanja prebujajo čebele, kar ogroža opraševanje nekaterih poljščin, saj njihov cikel ni usklajen z obdobjem cvetenja rastlin, s katerih nabirajo cvetni prah. Oblasti v Piemontu pa so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pred dnevi zaprosile kmetijsko ministrstvo, naj razglasi naravno nesrečo zaradi suše, ki je prizadela vinograde. Dodatno težavo predstavlja tudi bistveno nižja snežna odeja v Alpah in na Apeninskem polotoku.

Z neobičajno visokimi temperaturami za ta letni čas in pomanjkanjem padavin se srečujejo tudi v Španiji. Stanje je zaskrbljujoče predvsem v Kataloniji, kjer suša traja že več let, na severovzhodu države in južni Andaluziji. Regionalna vlada je v začetku meseca razglasila izredne razmere, saj so ravni padavin zadnja tri leta globoko pod povprečjem.

S hudo sušo se spopada tudi Andaluzija, kjer regionalne oblasti opozarjajo, da bodo v Sevilli in Malagi to poletje potrebne omejitve porabe vode, če ne bo dežja. Obe regiji sta najbolj naseljeni v državi, oblasti pa se po poročanju AFP pospešeno pripravljajo tudi na uvoz sveže vode z ladjami, če bo potrebno.

Ekstremne količine padavin za tla niso dobre

Medtem so pri nas še razmeroma sveži spomini na lanske poplave, ko smo se soočali tudi z najbolj namočenim poletjem doslej, ob tem pa z večkratnimi ekstremnimi količinami padavin. To ni dobro za tla, opozarjajo strokovnjaki.

"Ob izrednih vremenskih dogodkih smo dobili veliko količino dežja in s tem tudi poplavne valove. A ta voda zelo hitro odteče in naredi veliko škodo tudi na strukturi tal. Veliko vode tudi zdrvi iz Slovenije, ker imamo pač takšno strukturo rečnega režima. Poslabša pa se tudi infiltracija tal. Tla so zbita, marsikje so zdaj težava še velike količine naplavin. In vse to vsekakor slabi sposobnost tal, da lepo počasi infiltrirajo vodo," je še pojasnila agrometeorologinja Sušnik.