Podatki o državah: kje je rodnost najbolj padla?

Romunija je doživela največji padec rodnosti s kar 13,9-odstotnim zmanjšanjem števila rojstev v enem letu. Sledile so ji Poljska (10,7 odstotka), Češka (10 odstotkov), Latvija (9,2 odstotka) in Slovaška (7,7 odstotka). Padec števila rojstev pa ni prizadel le manjših ali manj razvitih držav; tudi ekonomske velesile, kot sta Francija in Nemčija, so utrpele znatno zmanjšanje rojstev. Le peščica držav je zabeležila rast rojstev, med njimi Malta (3,6 odstotka), Portugalska (2,4 odstotka), Bolgarija (1,1 odstotka), Ciper (1 odstotek) in Irska (0,5 odstotka). Ti podatki kažejo, da se demografski trendi po celotni EU nagibajo k staranju prebivalstva, piše Daily Mail.

Kaj povzroča padec rodnosti?

Razlogi za upad rojstev so kompleksni in vključujejo več glavnih dejavnikov:

- Pozno starševstvo: Vedno več žensk se odloča za otroke v poznejših letih, pogosto po 30. letu. To je posledica daljšega izobraževanja, osredotočenosti na kariero in gospodarske negotovosti. Vendar pa biološke omejitve pomenijo, da je težje imeti več otrok, če se starševstvo začne prepozno.

- Visoki življenjski stroški: Stroški stanovanj, varstva otrok in osnovnih potrebščin naraščajo, kar marsikoga odvrača od odločitve za večje družine. V nekaterih državah so tudi vladne politike, ki zmanjšujejo podporo družinam, dodatna ovira.

- Podnebni in okoljski strahovi: Nekateri pari se bojijo, da bodo z otroki povečali svoj ogljični odtis, medtem ko drugi skrbijo, kako bo podnebna kriza vplivala na prihodnje generacije.

- Dostop do kontracepcije: Večja dostopnost kontracepcijskih sredstev in izobraževanje o načrtovanju družine omogočata parom večji nadzor nad rojstvi. Hkrati pa takšni premiki spreminjajo tradicionalne poglede na družino in zmanjšujejo velikost gospodinjstev.

Posledice demografskih sprememb

Nizka rodnost ima daljnosežne posledice, ki vplivajo na vse vidike družbe:

- Pomanjkanje delovne sile: Z zmanjšanjem števila mladih delovno sposobnih ljudi bo težje zapolniti bistvene vloge v gospodarstvu, zlasti v sektorjih, kot sta zdravstvo in socialno varstvo.

- Večje breme za davkoplačevalce: Starejša populacija pomeni več zdravstvene oskrbe in pokojnin, kar povečuje pritisk na manjšino delovno sposobnih.

- Manjša gospodarska dinamika: Manjše povpraševanje po dobrinah, kot so stanovanja, avtomobili in izdelki za otroke, bo oslabilo gospodarsko rast.

Možne rešitve: ali lahko povečamo rodnost?

Nekatere države so že uvedle finančne spodbude za nove starše, kot so enkratni dodatki ob rojstvu otroka in davčne olajšave. Poleg tega strokovnjaki priporočajo:

- Bolj dostopno in subvencionirano varstvo otrok.

- Prilagodljive delovne pogoje, ki staršem omogočajo boljše usklajevanje dela in družine.

- Kampanje za ozaveščanje o bioloških omejitvah poznega starševstva in spodbujanje zgodnjega načrtovanja družine.

Migracije kot ključ do rešitve

Strokovnjaki opozarjajo, da bo EU za ohranjanje gospodarske stabilnosti potrebovala več priseljencev. Regije, kot je sub-saharska Afrika, kjer prebivalstvo hitro narašča, bi lahko postale pomemben vir delovne sile. Vendar pa bodo migracije zahtevale boljše integracijske politike, saj so mnoge države že zdaj soočene z izzivi vključevanja migrantov v družbo.

Dolgotrajni globalni vplivi

Čeprav svetovna populacija trenutno narašča in naj bi vrhunec dosegla okoli leta 2100, raziskave napovedujejo, da bi se lahko število prebivalcev začelo zmanjševati že v 2070-ih. Ta upad bo vplival na globalno ekonomijo, saj bo potrebno preoblikovati trg dela in prilagoditi družbene politike starajočemu se prebivalstvu.