Tovrstna za družbo in igralce tvegana dejavnost je v Sloveniji po mnenju dobrodelnih organizacij zadovoljivo zamejena in ustrezno kontrolirana s strani države. "Predlagane spremembe želijo predvsem povečati število igralcev, še posebej na področju športnih stav, kjer se na široko odpira vrata agresivnim tujim prirediteljem, za kar ni nikakršne razumne potrebe," sta organizaciji zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Opozorili so, da je glede na izkušnje z zasvojenostmi, ki jih imajo v programih humanitarnih organizacij, zasvojenost z igralništvom in športnimi stavami predvsem na internetu in zasvojenost z ekrani nasploh v hitrem porastu.

"Dosedanji prireditelji so lastniško kontrolirani s strani države in dotičnih fundacij, ki imajo v primeru Loterije Slovenije večino v nadzornem odboru in s tem nadzor nad stroški, naložbami in delitvijo dobička, ki gre v deležu lastništva tudi za družbeno koristne namene. Sprememba zakona ne predvideva večinskega lastniškega deleža države in fundacij za nove prireditelje in s tem nadzora nad poslovanjem in delitvijo dobička," so še izpostavili.

Delež koncesije v posameznih večjih igrah na srečo v primeru Loterije Slovenije dosega tudi 40 odstotkov, kar mora biti po mnenju Rdečega križa Slovenija in Slovenske karitas končni cilj, določitev minimalnega petodstotnega deleža koncesij ob razpisih pa bo postala orientacija za vse igre na srečo.

"Manjši delež koncesij pomeni manj sredstev za družbeno koristne namene in več sredstev za agresivno oglaševanje in mamljive dobitke, kar je močan vzvod za razvoj zasvojenosti ter drugih škodljivih posledic," so ponovili.

Svarijo pred nekajmilijonskim izpadom za družbeno koristne namene na področju športa ter pomoči invalidom in revnim. "Vse to na račun visokih dobitkov ter dobičkov in oglaševanja tujih zasebnih prirediteljev. Če so že dovoljene škodljive in tvegane igre na srečo, morajo biti prihodki in dobički prirediteljev biti v čim večji meri vrnjeni v družbeno koristno dejavnost," so zapisali.

Tudi v primeru scenarija "pozitivnih" učinkov na davke države in koncesije, ki jih predstavljajo predlagatelji, ti ne morejo odtehtati povečanja problematike zasvojenosti ter spremljajočega kriminala, še manj pa uničenih človeških življenj in družin. "Menimo, da Slovenija ne potrebuje agresivnega širjenja tveganih iger na srečo," so sklenili.

DZ je, kot je pokazala petkova razprava v DZ, razdeljen glede predlagane novele zakona o igrah na srečo, ki bi med drugim omogočila več prirediteljev klasičnih iger na srečo. DZ bo o predlogu zakonske novele glasoval v torek.