Po pokojninskem zakonu 40 let pokojninske dobe brez dokupa pomeni 40 let, v katerih je bila oseba obvezno vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po noveli pokojninskega zakona, ki se je začela uporabljati 1. januarja letos, pa se tudi prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v času do konca leta 2012 šteje kot pokojninska doba brez dokupa. 

Tako moški kot ženske se bodo lahko prihodnje leto upokojili tudi s 65 leti starosti in z najmanj 15 leti zavarovalne dobe, ženske pa tudi s starostjo 64 let in šest mesecev ter z najmanj 20 leti pokojninske dobe.

Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih mogoče pridobiti tudi pri nižji starosti. Nekatere od predpisanih starosti je mogoče znižati zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, zaradi služenja obveznega vojaškega roka in zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 18. letom starosti. 

Ob dopolnitvi 38 let pokojninske dobe brez dokupa se starostna meja zniža s predpisanih 65 let starosti zaradi skrbi za otroke za največ štiri leta, in sicer do dopolnjenih 61 let, moškemu pa zaradi služenja obveznega vojaškega roka za največ dve leti, in sicer do dopolnjenih 63 let.

Pravico do starostne pokojnine je mogoče pridobiti pri nižji starosti tudi zaradi dela na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem oz. kot t. i. beneficirana doba. Prav tako pa je to pravico mogoče pridobiti pri nižji starosti zaradi osebnih okoliščin, pogojenih z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih so bile osebe do 31. decembra 1999 upravičene do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, od 1. januarja 2000 dalje pa do prištete dobe.

Predčasno se bodo lahko tako moški kot ženske upokojili s starostjo 60 let in 40 leti pokojninske dobe. Za razliko od pogoja za starostno upokojitev, kjer je zahtevanih 40 let pokojninske dobe brez dokupa, gre v primeru predčasne pokojnine za 40 let pokojninske dobe, ki denimo lahko zajema tudi leta, ki so jih zavarovanci dokupili.

Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina, tako odmerjen znesek pa se nato za vsak mesec manjkajoče starosti zmanjša za 0,3 odstotka do dopolnitve starosti 64 let in šest mesecev pri ženskah oziroma do dopolnitve starosti 65 let pri moških. Tako se lahko zmanjša za največ 18 odstotkov, zmanjšanje pa je trajno. Za predčasno upokojitev ni mogoče na nobeni podlagi znižati predpisane starosti.

Vdova oziroma vdovec bo v letu 2019 praviloma pridobil pravico do vdovske pokojnine, če je ob smrti zakonca dopolnil 56 let in šest mesecev starosti, kar je šest mesecev več kot v letošnjem letu. Če vdova ali vdovec do smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic ne dopolni 56 let in šest mesecev starosti, dopolni pa 51 let in šest mesecev, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 56 let in šest mesecev starosti.

Pokojnine se bodo prihodnje leto glede na proračunske dokumente uskladile tako redno kot tudi izredno. Če bo gospodarska rast za leto 2018 presegla tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), bo izredna uskladitev enoodstotna, če bo gospodarska rast presegla štiri odstotke BDP, bo 1,5-odstotna, če pa bo gospodarska rast presegla pet odstotkov BDP, bo izredna uskladitev dveodstotna. 

Letni dodatek bo prihodnje leto izplačan skupaj z izplačilom redne pokojnine za julij.