Na to vprašanje poskuša odgovoriti raziskava, ki jo izvajajo na Univerzi na Primorskem pod strokovnim vodstvom dr. Petra Glasnovića z Oddelka za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP FAMNIT. Z njim smo se pogovarjali o stanju na področju zelenih površin v Kopru in o pomenu varovanja biotske pestrosti.

• Kako bi ocenili splošno stanje dreves v Kopru?

Stanje je zelo odvisno od območji. V zadnjem desetletju je bilo storjenih nekaj neposrečenih posegov, predvsem zasaditev neprimernih vrst večje starosti na neprimerna mesta. Spomnimo se samo številnih palm, ki so bile v preteklosti zasajene po različnih koncih mesta in so zaradi neprimerne lege podlegle našim hladnim zimam. Ob prenovi Ukmarjevega trga je bilo nekaj starih koprivovcev prisiljenih uspevati v betonu, kasneje so jih še močno porezali in tako do danes še niso uspeli obnoviti krošnje. V zadnjem obdobju se upravljavec mestne drevnine trudi, da bi drevesa na javnih površinah Kopra dobro uspevala. Tako lahko trenutno najdemo tudi zelo lepe in zdrave primerke dreves, ki so deležna primernega upravljanja in oskrbe. Več je tudi komunikacije med stroko (npr. arboristi, krajinski arhitekti) in upravljavci. Te sicer ni nikoli preveč. Drugače je na zasebnih površinah, kjer je upravljanje prepuščeno volji in znanju lastnikov.

• Za katera območja ste v raziskavi ugotovili, da so najbolj degradirana?

Najbolj degradirana območja so verjetno tista med Luko Koper in trgovskim središčem. V okviru projekta smo se sicer posvetili predvsem mestnemu središču. Tam so od začetka 20. stoletja za potrebe urbanističnega in gospodarskega razvoja Kopra naravne in pol naravne habitate uničili. Uničene so bile morske lagune, slana močvirja in soline. Na zapuščenih območjih brez infrastrukture so bili tako ustvarjeni pogoje za širjenje številnih tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst. Prav problematika tujerodnih invazivnih vrst je v mestih še posebej pereča. Nekatere invazivne vrste predstavljajo nevarnost za zdravje človeka, saj proizvajajo alergen cvetni prah ali toksične spojine. Druge vrste lahko s svojimi močnimi koreninami poškodujejo infrastrukturo, lahko so tudi vir vnosa drugih patogenih organizmov, ki nadalje prizadenejo kmetijsko pomembne vrste ali pa avtohtone vrste. Urbana območja pogosto predstavljajo vir širjenja teh organizmov, saj se preko prometa in trgovine njihova pot navadno prične ravno v mestih.

Katere problematične rastline so najbolj prisotne?

V samem središču Kopra smo kot najbolj problematično vrsto zaznali visoki pajesen. Ta lahko poškoduje infrastrukturo in zaradi vsebnosti toksičnih snovi predstavlja grožnjo za zdravje ljudi in živali. Ponekod se subspontano širita dve ovijalki iz rodu vinik in ameriška barvilnica. Slednja – sicer gre za zelnato rastlino – lahko predstavlja potencialno nevarnost zaradi toksičnih plodov. Največ tujerodnih invazivnih vrst pa lahko srečamo na zapuščenih površinah, v okolici mestnega središča. Tam smo poleg navedenih zabeležili tudi nekaj robinij, octovec, amorfo in davidovo budlejo ali metuljnik. Potencialno problematične bi lahko bile tudi katalpe, pavlonije in ameriški javor, ki ponekod v naši okolici že povzročajo težave.

Ste mestnim oblastem že predlagali kakšne ukrepe za sanacijo in kakšna bi bila primerna ureditev teh območji?

Upravljavec bi moral biti seznanjen s seznamom tujerodnih invazivnih vrst in informacijami o njihovi razširjenosti ter vplivu na območjih, za katera je odgovoren. Menim, da bi morali biti na nivoju države dostopni zelo jasni protokoli za upravljanje (odstranjevanje, preprečevanje širjenja) s temi vrstami. Sodelovanje, ki se je v okviru raziskovalnega projekta vzpostavilo med UP in Marjetico d.o.o., je zato izredno pomembno, saj bo omogočilo prenos znanja iz stroke na upravljavca. V prihodnje bi morali biti še posebej pozorni pri zasaditvah in te načrtovati glede na namenskost prostora. Prav tako bi morali spremljati, da ne prihaja do vnosa novih, potencialno invazivnih vrst. Zato bi bilo v reševanje te problematike potrebno vključiti vse potencialne deležnike v tem prostoru, kot so npr. Kmetijsko-gozdarski zavod, trgovci z okrasnim rastlinjem, upravljavci prometne infrastrukture, kot so Luka Koper, Slovenske železnice, Dars in podobno.

Kako bi bilo treba načrtovati zasaditev dreves v mestnem okolju?

Pri zasaditvah v mestnem okolju je pomembno pravilno načrtovanje, ki vključuje stroko. Potrebno je poznati zahteve dreves glede na rastišče – na primer na kakšno podnebje ali podlago so prilagojena ali pa kakšna je njihova odpornost na onesnaženje – ter seveda njihove biološke značilnosti. Nekatera drevesa lahko postanejo zelo velika in ob visoki starosti lahko pomenijo težavo v okolju, v katerega so bila zasajena: korenine lahko poškodujejo infrastrukturo in lahko postanejo moteče zaradi velike količine opada ali proizvodnje smol in plodov. Nekatera drevesa so lahko problematična tudi z vidika javnega zdravja, saj lahko vsebujejo strupene snovi ali delujejo alergeno. Vedno je treba pomisliti na vlogo, ki jo bo drevo imelo na določenem mestu – zimzelena drevesa bodo na primer tudi pozimi zasenčila okolico, čeprav bi si morda takrat želeli več svetlobe.

Kako bodo ugotovitve iz raziskave pomagale k boljšemu upravljanju zelenih površin?

Prisotnost rastlin in živali dokazano viša kakovost bivanja v urbanih okoljih, zato je pri načrtovanju razvoja mest zelo pomembno upoštevati tudi ta vidik. Znanje, ki ga v okviru temeljnih in aplikativnih raziskav pridobivamo na Univerzi na Primorskem, želimo nadgradili v upravljavske načrte, ki jih podjetje Marjetica izvaja na območju mesta Koper. Na ta način bomo skupaj zagotovili temelje za dolgoročno načrtovanje kakovostne zasaditve dreves po mestu, ki bo vključevalo biologijo drevesnih vrst, funkcijo in upravljavske zahteve. Aplikacija, ki jo bomo v okviru projekta izdelali, bo tudi pomembno orodje upravljavca za nadaljnje upravljanje z mestno drevnino.