Poropatova meni, da je v šolskem prostoru zagotavljanje varnosti vseh deležnikov vzgojno-izobraževalnega procesa "predpogoj za ustvarjanje učno spodbudnega in zaupnega prostora za vsakega posameznika".  Na OŠ Koper zagotavljajo varnost otrok s pravili hišnega reda, pravili šolskega reda, vzgojnim načrtom, videonadzorom, informatorji ob vhodih v šolo in dežurstvi zaposlenih pred, med in po pouku. "Dejstvo je, da je šolski prostor živ organizem, ki ga ne moremo uokviriti v še tako natančno in nazorno oblikovane akte in pravilnike ter s slednjimi predvideti vsa dejanja," poudarja.

Šolski vsakdan, kot pojasnjuje Poropatova, zahteva "odločno, empatično in strokovno ravnanje vseh zaposlenih. Gre za hitro in učinkovito reagiranje na nastale situacije ter fleksibilnost in moč pri iskanju strategij in izboljšav. Naše delo temelji na zgodnjem odkrivanju in preprečevanju potencialno nasilnih dejanj s preventivnimi programi, z usposabljanjem vseh zaposlenih, z izvajanjem delavnic, sodelovanjem strokovnjakov s področja duševnega zdravja, predavatelji s področja spletnega nasilja ter z vsemi ostalimi zunanjimi institucijami. Vsi zaposleni spremljamo naše učencev, jih spodbujamo h komunikaciji, k izražanju morebitnih stisk ali doživljanju kakršnekoli oblike nasilja. Prizadevamo si ustvarjati prostor "odprtih vrat" učilnic, kabinetov in pisarn ter opolnomočiti učenca, da ima vedno osebo in prostor, h kateri in kamor se lahko zateče." 

Učence spodbujajo, da izražajo svoje morebitne stiske in doživljanje nasilja. "Učenca obravnavamo resno in mu verjamemo, da je žrtev nasilja. Jasno mu izrazimo, da je to, kar doživlja, nasilje in da ni prav, kar se mu je zgodilo. Dovolimo mu izraziti vsa čustva, razbremenimo ga občutkov krivde, da za nasilje ni kriv on, ampak je zanj odgovorna oseba, ki je nasilna. V nadaljnjih korakih pomoči ga učimo strategij za spoprijemanje z nasiljem, konkretnih odzivov na nasilna dejanja," zagotavlja Poropatova.

Pri tem je sodelovanje s starši ključnega pomena. "Zagotovo vpliva na čustveno stabilnost učenca in njegovo samopodobo najprej občutek varnosti, ki ga v otroštvu vsak najprej doživi doma, pri starših. Učenec, ki ima zadovoljene čustvene potrebe, potrebe po varnosti, vstopa v svet z zaupanjem in dražljajev ter ovir ne doživlja kot grožnjo. Če so starši z njim spoštljivo ravnali, mu postavljali zdrave meje, mu dovolili izražati vsa svoja čustva in mu dali sporočilo, da je dopustno biti jezen, žalosten … je to velik potencial, da bo tak otrok imel občutek za druge in jih znal spoštovati," razlaga ravnateljica koprske osnovne šole in dodaja: "V družinah, kjer otroci doživljajo žalitve, psihično in fizično nasilje, pa običajno te vzorce prenašajo na druge … doma so žrtve, v šolskem okolju pa se znajdejo v vlogi tistega, ki izvaja nasilno vedenje".

Pri učencih, ki se namerno spravljajo na druge zaznavajo, da to počnejo tudi "iz potrebe, da si dvigujejo položaj v skupini in posledično pridobijo veliko pozornosti. Vsled temu, da bi zmanjšali potrebo po dokazovanju z neprimernimi in nasilnimi vedenji, spodbujamo k odkrivanju močnih področjih učenca ter ustvarjamo možnosti, da se s slednjimi izpostavlja in dokazuje ter izkorišča svoje potenciale."

"Starševski nadzor nad uporabo spletnih omrežij je nujen," opozarja Poropatova, prav tako nad raznovrstnimi spletnimi izzivi, ki najstnike spodbujajo k dokazovanju ter izražanju moči, drznosti in poguma ter so spodbujevalci konfliktnih in nasilnih situacij, stisk ter tesnob. 

Na Osnovni šoli Koper bodo intenzivno delovali na preventivi, prepoznavanju in preprečevanju odklonilnih vedenj, razvijali socialne veščine in strategije za reševanje konfliktov. "Odrasli smo s svojimi vrednotami, z vedenjem, s komunikacijo zgled našim otrokom in učencem. Želimo zdrave, zadovoljne, z znanjem, veščinami in s kompetencami opolnomočene mlade osebe? Potem jim prisluhnimo, postavljajmo jim meje, saj to ne pomeni, da jin nimamo radi, dovolimo jim učiti se iz napak, dajmo jim možnost prevzeti odgovornost in posledice za svoja dejanja, uspehe in neuspehe ter se tako soočati s težavami in z izzivi, ki so sestavni del življenja. Bodimo odgovorni starši, pedagoški delavci, odločevalci in državljani! To jim dolgujemo," zaključuje svoje razmišljanje ravnateljica Ingrid Poropat.