Upravni odbor Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper je minuli teden soglasno imenoval prof. dr. Rada Pišota, znanstvenega svetnika, za direktorja ZRS Koper za mandatno obdobje 2022–2027 potem, ko je pozitivno mnenje k imenovanju soglasno podal tudi Znanstveni svet ZRS Koper.
RADO PIŠOT VNOVIČ IMENOVAN ZA DIREKTORJA ZRS KOPER: Ne izključuje možnosti ustanavljanja nekaterih novih jeder raziskovanja
Koper
Prof. dr. Rado Pišot (na fotografiji zgoraj) bo tako vodil ZRS Koper tudi v drugem petletnem obdobju samostojnega javnega raziskovalnega zavoda ZRS Koper.
Pišot je bil eden od pobudnikov in pripravljalcev podlag za ustanovitev Univerze na Primorskem (UP), član prvega senata UP ter prvi dekan UP Pedagoške fakultete v Kopru (2003–2007). Med leti 2007–2011 je bil prorektor za področje znanstveno‐raziskovalnega in razvojnega dela UP. Marca leta 2013 je postal direktor UP ZRS Koper, od leta 2017 pa je direktor ZRS Koper ter član Znanstvenega sveta ZRS Koper. Pred tem je bil pobudnik in ustanovitelj Inštituta za Kineziološke raziskave (IKARUS) ZRS, vse od njegove ustanovitve leta 2004 pa do marca 2013 tudi njegov predstojnik.
ZRS pet let na samostojni poti
"Decembra lani je minilo natanko pet let odkar je bil ZRS vpisan v register kot samostojni javni raziskovalni zavod (ZRS Koper), eden od 16 in edini izven slovenske prestolnice ter tako spet zaživel s polnimi pljuči. Od petih let smo žal dve preživeli v družbenem krču, pa kljub temu nizali zavidljive rezultate v nacionalnem in mednarodnem raziskovalnem prostoru," je ob imenovanju dejal prof. dr. Rado Pišot in poudaril, da s kazalci kakovosti raziskovalne odličnosti v marsičem presegajo pogoje dela. "Kolegice in kolegi zasedajo pomembna mesta v strokovnih in znanstvenih mednarodnih organizacijah, svetih, so člani najvišjih organov demokratične družbe, kjer predstavljajo svojo strokovno in znanstveno odličnost in s tem tudi odličnost ZRS Koper. Raziskovalke in raziskovalci ZRS Koper so med najboljšimi na svojih področjih v svetovnem merilu. Žal pa za tem zaostajajo pogoji dela in raziskovalna infrastruktura, predvsem laboratorijskega dela."
Številke kažejo, da sta jih prav zagnano delo in razvoj pripeljala na veliko višjo raven, kot so to upali pričakovati ob odločitvi o samostojni poti. Več kot podvojili so število zaposlenih, povečali število raziskovalnih programov in projektov, skoraj potrojili sredstva za raziskovalno delo. "Lestvico smo si postavili zelo visoko in le z nadaljnjim trdim delom bomo to raven lahko ohranili," je prepričan prof. dr. Rado Pišot, ki meni, da je zaradi izredno dinamičnega obdobja, naglega in zelo intenzivnega razvoja v zadnjih letih na vseh področjih smiselno, vsaj za kratek čas, upočasniti intenzivnost rasti. Prof. dr. Rado Pišot želi na osnovi pričakovanih strokovnih ocen zunanje evalvacije smotrno premisliti o dosedanji opravljeni poti in zastaviti nove prioritete, s ciljem stabilizacije dosežene ravni.
Vodila ga bo neizmerna želja po iskanju novih raziskovalnih izzivov in nadaljnjem razvoju
Program dela direktorja v novem mandatnem obdobju bo vsekakor še naprej vodila neizmerna želja po iskanju novih raziskovalnih izzivov in nadaljnjem razvoju. Integracija raziskovanja v procese sodelovanja z gospodarstvom ter soočanje z novimi raziskovalnimi vprašanji družbenega prostora in sodobnega časa zagotovo spadata mednje. S tem v zvezi prof. dr. Rado Pišot ne izključuje možnosti ustanavljanja nekaterih novih jeder raziskovanja, predvsem na področju problematike in izzivov modre rasti ter nekaterih drugih, izzivom časa ustrezno razvijajočih se področjih raziskovanja.
Skrb za boljše pogoje dela še vedno ostajajo njihova prioriteta. "Boljša raziskovalna infrastruktura, predvsem laboratorijskega dela na čelu s potrebami laboratorija Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper ter iskanje trajne prostorske rešitve za vse inštitute, bo naša največja skrb tudi v bodoče. Pri tem si bomo skupaj z lokalno skupnostjo še naprej prizadevali, da ohranimo in oživimo kulturno dediščino Kopra – palača De Belli je odlična rešitev in verjamemo, da bomo skupaj z Mestno občino Koper in ustreznimi odločevalci našli nove rešitve." Za konec leta 2022 je predviden tudi zaključek obnove palače Baseggio, ki bo predstavljal določeno razbremenitev upravnih in administrativnih prostorov.
Velik poudarek na sodelovanju z lokalnimi skupnostmi
Novi stari direktor ZRS Koper si v prihodnje obeta tesnejše povezovanje in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, saj meni, da "boljše razumevanje razvojne vloge in pomena ZRS Koper s strani lokalnih oblasti lahko pomembno prispeva lokalnim skupnostim pri iskanju novih čezmejnih projektov. S svojimi izkušnjami in pridobljenimi know-how spretnostmi bi sodelovanje pri izvajanju tako vsebinskega kot administrativnega dela mednarodnih projektov ter skupaj z njimi in skladno z njihovimi potrebami lahko razvijali aplikativno raziskovanje na področjih, ki lahko doprinesejo dodano vrednost širšemu okolju. Slovenska Istra bi lahko na ta način postala inkubator inovacij evro-sredozemskih razvojnih strategij v malem," je prepričan prof. dr. Rado Pišot.
Željo, energijo in samozavest za ponovno kandidaturo pa prof. dr. Rado Pišot črpa prav od svojih sodelavk in sodelavcev. "Skrb za dobre odnose med sodelavkami in sodelavci ter za njihovo zdravje in počutje na delovnem mestu mora vedno biti na prvem mestu in prizadeval si bom, da bo tako tudi v bodoče," še dodaja. "Vzorec prepoznavnosti, ki smo si ga zastavili, je združevati znanstveno odličnost z družbeno koristnim ter uporabniku in javnosti prijaznim raziskovalnim okoljem, ki ga odlikujejo visoke etične in moralne norme. In to želimo ohraniti."