RADO PIŠOT, DIREKTOR ZRS KOPER, O SPECIFIČNEM ODHAJAJOČEM LETU: "Finančni plan smo presegli, aktivnosti pa je bilo še veliko več"

Koper

Rado Pišot, prvi mož Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper je z minulim letom zadovoljen. Kljub epidemiji, ki je marsikje zaustavila delo, se njihovi raziskovalci niso 'slepo vdali v usodo'. Veliko več so delali od doma in bili na razpisih, tudi mednarodnih, zelo uspešni. Eden pomembnejših ciljev v prihajajočem letu je za Pišota ureditev prostorske stiske Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper.

prof. dr. Rado Pišot

Če se na hitro ozremo v leto 2020, ki se vztrajno bliža koncu, kako ste zadovoljni z delom ZRS Koper v tem preteklem obdobju?

To je bilo četrto leto samostojnega delovanja ZRS Koper in lahko rečem, da smo zelo zadovoljni. V marsičem smo presegli pričakovanja. In to ne upoštevajoč le uradne dokumente, ki pač veljajo za naše delo kot okvir, finančni plan in program dela. Finančni plan je sicer krepko presežen, vendar pa je bilo aktivnosti in raziskovalnih dejavnosti vseh inštitutov še veliko več, kot je bilo predvidenih.

Čas, ki ga živimo in je specifičen v vseh pogledih, je vplival tudi na področje našega dela. Mogoče tudi zato, ker je večina raziskovalcev še toliko več delala od doma in bila zaradi tega tudi bolj produktivna. Zelo smo zadovoljni. Pridobili smo številne projekte, več, kot smo jih dejansko pričakovali.

Pred dnevi smo na predstaviškem kolegiju, znanstvenem svetu in zboru zaposlenih pregledovali naše delo v tem letu in se še posebej posvetili mednarodnemu področjuUgotovili smo, da smo bili uspešni v kar 20 odstotkih vseh oddanih prijav, kar je veliko več od slovenskega povprečja pri evropskih projektih. 

Zelo aktivni smo bili tudi v kontekstu sodelovanja z ostalimi javno-raziskovalnimi zavodi v okviru KOSRIS-a (Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije) na področju priprave novega zakona o raziskovalni dejavnosti in drugih iniciativ, tudi v zvezi z reševanjem specifičnih posledic, ki jih je povzročila koronakriza.

Moram reči, da smo bili glede na specifičnost leta, ki je bilo posebno za vse, zelo uspešni, celo nad pričakovanji.

Na fotografiji (od desne proti levi): prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper; Bogdan Gabrovec, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije; prof. dr. Boštjan Šimunić, predstojnik Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper.

Na kateri projekt ste najbolj ponosni oziroma kateri projekt je po vaši oceni najbolj zaznamoval leto 2020?

Pri osmih inštitutih in čez 90 zaposlenih bi težko rekel, da je bil to samo en projekt. V tem trenutku moram reči, da so bili na eni strani za nas zelo pomembni evropski projekti, ki so bili v polnem zagonu.

To je projekt na področju migracij MiCREATE, s katerim se intenzivno ukvarjajo člani Inštituta za družboslovne študije ZRS Koper, pa tudi evropski projekt Merlin CV, Inštituta za Zgodovinske študije ZRS Koper. Zagotovo pa je za nas tudi pomemben korak naprej projekt v okviru razpisa Horizon 2020, ki so ga pridobili kineziologi, winBrain. Pred kratkim smo izvedeli, da je tudi naš Mediteranski inštitut za okoljske študije ZRS Koper dobil v okviru razpisa H2020 zelo zanimiv projekt na področju okoljskega zdravja.

Omenjeni evropski projekti so za nas pomembni tudi zaradi dodane vrednosti, ki jo ZRS dobiva v mednarodnem prostoru.

Bi pa rad izpostavil, da je bilo še cel kup drugih aktivnosti znotraj raziskovalnih programov in projektov vseh inštitutov, pomembne objave člankov in knjig v mednarodno priznanih znanstvenih revijah in založbah.

Za pomemben uspeh leta, ki se poslavlja, štejem tudi ustanovitev in sodelovanje ZRS Koper v Kolegiju javnih zavodov za kulturo in znanost Mestne občine Koper. Smo sicer nacionalni Inštitut in zelo vpeti v mednarodni raziskovalni prostor, vendar pa je naše delovanje v neposrednem okolju, kjer delujemo, izredno pomembno. To je dodana vrednost okolju in družbi, za katero smo odgovorni in moramo prispevati.

Mini oljarna na Inštitutu za oljkarstvo ZRS Koper, kjer vzorčijo plodove.

Omenil bi tudi, da se še vedno nismo uspeli premakniti z mrtve točke zadeve z oljkarstvom. Pred kratkim smo imeli upravni odbor in ugotovili, da smo na kar 18 sejah obravnavali to tematiko. Vladi Republike Slovenije in obema ministrstvoma, s katerima tesno sodelujemo, smo poslali jasen apel, da je to treba nemudoma rešiti.

Leto je zagotovo minilo v znamenju pandemije koronavirusa. Kako je ta izredna situacija vplivala na delo ZRS Koper? Kako ste se prilagodili?

Kot že rečeno, ni veliko vplivalo, delo je potekalo nemoteno. Zelo smo zadovoljni, da tudi med našimi sodelavci ni bilo razširitve tega virusa. V zadnjem času smo ugotovili, da je sicer prišlo do ene okužbe. Zaposlena je bila že dlje časa na delu od doma in se ni okužila na inštitutu.

Še vedno veljamo za varno celico. Seveda je to tudi zaradi upoštevanja vseh ukrepov. Zelo na hitro smo se na to odzvali, predvsem usmerjali na delo od doma, kolikor je bilo mogoče. Po drugi strani pa smo redno organizirali dežurstva, tako da so vse službe imele vsaj enega zaposlenega tudi v pisarnah. S tem je bila našim raziskovalcem zagotovljena dobra podpora.

Kar se tiče raziskovanja, pa smo se zelo hitro odzvali in pripravili ter pridobili kar nekaj projektov neposredno povezanih s problemi, ki jih je pred nas postavila pandemija covid-19. Gre za posebne razpise in razširitev programskih skupin za potrebe raziskav covida. Bili smo uspešni in več naših inštitutov intenzivno raziskuje področje. Raziskave potekajo v smislu preučevanja sprememb življenjskega sloga ter določenih življenjskih in vedenjskih praks. V mednarodnem prostoru je bilo več skupnih raziskav s strani kineziologov, filozofov, jezikoslovcev in sociologov.

Imeli smo nekaj konkretnih raziskav v sodelovanju s Splošno bolnišnico Izola.  Ena od teh raziskav je tik pred začetkom - spremljali bomo, kakšne so posledice na funkcionalne zmožnosti pacientov, ki so preboleli covid-19. Zanimive zaključke smo pridobili tudi pri preučevanju vrhunskih športnikov. Po pričetku tekmovanj po prvem valu je bilo namreč ugotovljeno značilno upadanje forme in posledično povečanje mišičnih poškodb za kar 60 odstotkov. Stekla pa je tudi raziskava, ki preučuje različne spremembe in posledice pri osnovnošolcih, zaradi odsotnosti od pouka v času koronakrize.

Če pogledamo še v prihodnost - kakšni so načrti ZRS Koper za leto 2021?

Na prvem mestu je nezaključena naloga, vezana na reševanje prostorske problematike laboratorija Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper, kar sem že omenil. To je res nujno. Premalo se zavedamo vrednosti tega laboratorija, ne samo na nacionalni in lokalni ravni, ampak tudi na mednarodni. Če tega ne bomo rešili, po mesecu juniju ne bomo mogli nadaljevati z delom v teh prostorih. Že danes bi morali imeti rešitev. Selitev aparatur, diagnostičnih in celotnih dejavnosti je dolgotrajen in zahteven proces. Samo stroški umerjanja vseh teh naprav so veliki, tako da bi o tem morali resno razmišljati. Odgovorne, kot sem že rekel prej, zelo intenzivno pozivamo.

Sicer bomo nadaljevali v smeri učinkovitih prijav projektov. Pred nami je razpis ARRS. Intenzivno se prijavljamo na mednarodne projekte. Želimo ostati še naprej prepoznaven mediteranski center odličnosti v tem delu sveta. Nekaj konkretnih korakov načrtujemo pri sodelovanju z univerzami, še posebej z univerzo Emuni.

ZRS je nastal pred 25 leti in med takratnimi ustanovitelji je bila tudi Skupnost obalnih občin. V zibelko mu je bilo položeno, da mora biti vzvod razvoja tako imenovane tretje intelektualne osi, ob Ljubljani in Mariboru. Da mora postaviti temelje za razvoj raziskovalnega, znanstvenega, kulturnega in akademskega prostora.

Kmalu po njegovi ustanovitvi je bila ZRS-ju zaupana tudi izdelava 20 letne strategije razvoja Mestne občine Koper na področju družbenih dejavnosti z naslovom 'Koper pred izzivi tretjega tisočletja' in jo je ZRS tudi uspešno pripravil. Tudi dalje želimo ustvarjati strategijo razvoja tega prostora in se intenzivno vključiti v pripravo 'Kulturne strategije slovenske Istre' skupaj z ostalimi obalnimi občinami, zavodi in tudi civilno sfero. V okviru Kolegija javnih zavodov s področja kulture in znanosti bomo k temu pristopili takoj po novem letu.

Kako pa potekajo vaša prizadevanja glede palače De Belli?

Z ministrstvom smo dorekli vse podrobnosti in posredovali dodatne dokumente. Podpis pričakujemo po novem letu, torej prenos stavbne pravice z občine na državo. Pred kratkim sva se sestala z županom Mestne občine Koper, ki vsa naša prizadevanja podpira. Naj poudarim, da v ta projekt ne gremo goli in bosi, ampak vlagamo stavbo na Garibaldijevi 1, v kateri sedaj delujemo. Želimo si v naslednjem letu že pridobiti gradbeno dovoljenje, sem optimist, pričakujem, da bi v roku treh let lahko že zaključili projekt.

Naj ob tem še omenim, da želimo stavbno pravico pridobiti za določeno obdobje, recimo pet let, ne bi si namreč želeli na grbo nakopati nekaj, česar ne bi zmogli s skupnimi močmi tudi realizirati. Gre za najstarejši renesančni kulturni biser sredi Kopra in ga bomo lahko rešili le s prizadevanjem vseh neposredno in posredno vključenih akterjev, ki jim je mar, da ta stavba končno zaživi in sicer, z ustrezno dejavnostjo, ki Kopru in njegovim prebivalcem zagotavlja dodano vrednost. 

Ob tej priložnosti bi se na koncu rad zahvalil vsem sodelavcem, raziskovalcem, strokovnim sodelavcem in vsem tistim, ki podpirajo naše delo in dajejo smisel našemu obstoju. Moram reči, da je na ZRS-ju skupina odličnih raziskovalcev, ki vsak na svojem področju iščejo predvsem 'niše' in se s svojimi raziskovalnimi izzivi postavljajo ob bok najuspešnejšim raziskovalnim inštitutom v Sloveniji in po svetu. Samo s povezovanjem med inštituti in z odličnim dialogom s strokovnimi delavci lahko dosegamo takšen uspeh.

Nikakor pa ne bi bili tako uspešni pri prenosu znanja, če ne bi dobro sodelovali tudi z ostalimi javnimi zavodi. Posebej bi tu rad izpostavil Gledališče Koper, s katerim redno organiziramo sproščene pogovore o znanosti. In seveda so tu mediji, tako regionalni kot nacionalni. Prepričan sem, da se je tudi preko tega razvil še toliko bolj pristen stik s številnimi neposrednimi uporabniki, naročniki, ki po tržnih ali drugih poteh sodelujejo z nami, torej gospodarstvo, mala in srednja podjetja, ki so tesno vpeta v naše raziskovalne projekte.

In ker smo na koncu leta, je prav, da na tem mestu izpostavim tudi naše odlično sodelovanje z vsemi raziskovalnimi inštitucijami in pa Agencijo za raziskovanje Republike Slovenije

Na koncu pa bi rad še v svojem imenu in imenu ZRS Koper vsem skupaj zaželel bolj prijazno in predvidljivo novo leto. Želim si, da bi znanje dobilo večjo vrednost v družbi in da bi na njegovi osnovi Slovenija napredovala. Srečno in zdravo novo leto 2021!

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija