Po bolj intenzivnem obdobju dela na daljavo oz. dela od doma se vse bolj izkazujejo t. i. psihološki vplivi tovrstnega dela, so v sporočilu za javnost zapisali v Trenkwalderju. "Predvsem nas skrbijo tisti negativni vplivi, ki jih je presenetljivo veliko in imajo pomembno vlogo za posameznega zaposlenega, se jih pa niti ne zavedamo dobro, si jih prikrivamo ali o njih sploh ne govorimo. Delo od doma ima številne prednosti, vendar je potreba po človeški interakciji ena od bistvenih pri vsem tem. Razumevanje in reševanje tovrstnih čustvenih izzivov med prazniki lahko pomembno vpliva na dobro počutje zaposlenih na daljavo," je opozorila psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v podjetju Alenka Kraljič.

Psihološki vplivi dela od doma so sicer odvisni tako od posameznika, njegove osebnosti in njegovega zasebnega življenja kot tudi od delodajalca, delovnega okolja ter del in nalog, ki jih posameznik opravlja v službi. Najbolj problematično postane v situacijah, ko se vsi ti dejavniki med seboj povežejo v svojih najbolj negativnih vplivih.

Posameznik v svojem individualizmu pri delu od doma lahko postane pretirano usmerjen sam nase, sčasoma lahko začne potencirati svoje lastne poglede, situacije in težave. Nima namreč vpogleda v sočloveka, v sodelavca. Zmanjša se njegova empatija, tolerantnost do drugih oseb, do sodelavcev, s katerimi pravzaprav nima pristnega stika. Zaradi vse manj socialne interakcije začne izgubljati človečnost in čustvenost. Posledično pride do osamljenosti in tudi izolacije, so nanizali v Trenkwalderju.

Nekateri zaposleni se po njihovih navedbah počutijo vse bolj negotovo in anksiozno, z neprijetnimi občutki, da morajo ves čas dokazovati svojo delavnost oz. produktivnost, da morajo biti stalno na preži in biti izredno hitro odzivni na vseh elektronskih napravah. Tako pravzaprav doživljajo nenehen stres in nezadovoljstvo, so podčrtali.

Pri delu na daljavo se določen delež zaposlenih sooča tudi s pomanjkanjem motivacije za delo, discipline, lastne organizacije in delovne rutine. Ker ni nekega skupnega fizičnega delovnega okolja, se zmanjša občutek odgovornosti za delo. Zaposleni tako preide v nek zaprt in ponavljajoči se krog slabših rezultatov dela, negativnih povratnih informacij, nezadovoljstva, tudi neznanja, in še poglobljenih občutkov znižane motivacije za delo.

Delodajalci in tudi zaposleni v organizacijah, kjer je uveljavljen koncept dela na daljavo, morajo zato namensko in načrtno uvajati in vzdrževati aktivnosti za spodbujanje komunikacije in socialnih stikov, so pozvali. "Poleg rednih spletnih srečanj so občasna mesečna osebna srečanja nujnost. Graditi je treba timsko kulturo. Še toliko bolj morajo vodje tudi dodatno pokazati zaposlenim na daljavo, da so ti vredni del celote določenega delovnega tima. Na to moramo biti pozorni še posebej pred in med prazniki, ko so lahko občutki izključenosti in osamljenosti še močnejši," je sklenila Kraljič.