PSI SO RES ČLOVEKOVI NAJBOLJŠI PRIJATELJI! Njihovi možgani se sinhronizirajo z našimi, ko se jim zazremo v oči

Trendi

Znanstveniki so odkrili, da se možganski valovi ljudi in psov sinhronizirajo med socialnimi interakcijami, kar ponuja nove vpoglede v edinstveno vez med človekom in njegovim najboljšim prijateljem.

Ljubitelji psov se pogosto sprašujejo, ali je čustvena povezanost, ki jo čutijo do svojih ljubljenčkov, obojestranska. Nova odkritja, objavljena v reviji Advanced Science, potrjujejo, da je ta občutek res vzajemen.

Sinhronizirani možganski valovi med ljudmi in psi

V raziskavi so znanstveniki ugotovili, da se možganski valovi psov in ljudi uskladijo, ko se vključijo v prijateljske interakcije. Ta pojav, znan kot medmožgansko povezovanje oziroma nevralna sinhronizacija, je že dobro poznan pri ljudeh in igra pomembno vlogo v naših socialnih izkušnjah, vendar je to prvič, da je bil zaznan tudi med dvema različnima vrstama.

Dolga zgodovina povezanosti

Mnogi raziskovalci menijo, da to odkritje ni presenetljivo, saj so psi med prvimi živalmi, ki so jih ljudje udomačili že pred približno 40.000 leti. Danes jih veliko ljudi ne dojema zgolj kot hišne ljubljenčke, temveč kot prave družinske člane. "V dolgi zgodovini udomačevanja so psi razvili tesne in učinkovite socialne interakcije z ljudmi," pojasnjuje Yong Zhang, profesor na Hubejski univerzi in Inštitutu za genetiko in razvojno biologijo na Kitajski akademiji znanosti. Psi so skozi evolucijo razvili sposobnost prepoznavanja in odzivanja na človeška čustva ter komunikacijske signale, kot so vedenje, obrazni izrazi in glasovni ton, kar jih ločuje od drugih udomačenih živali.

Kako je potekala raziskava

Raziskovalci so želeli ugotoviti, ali je ta medsebojna povezanost med ljudmi in psi vidna tudi v možganskih signalih. Uporabili so neinvazivno tehnologijo EEG (elektroencefalografijo), ki meri električne signale v možganih. V poskusu so tako psi kot ljudje nosili posebne čelade z elektrodami, ki so merile njihovo možgansko aktivnost med interakcijo. Znanstveniki so analizirali možganske signale v različnih scenarijih: ko sta bila pes in človek ločena v dveh prostorih, brez socialne interakcije, ter ob božanju in pogledu iz oči v oči v istem prostoru. Rezultati so pokazali, da se je medmožganska povezava povečala pri vseh parih, in sicer od prvega do petega dne eksperimenta. Najmočnejša povezava je bila ob božanju in gledanju v oči, kar potrjuje naravno hierarhijo, ki jo psi občutijo do svojih lastnikov.

Povezava s študijami avtizma

Raziskovalci so eksperiment podaljšali na tri pse, ki so imeli gensko spremembo, povezano z avtizmom. Ugotovili so, da so ti psi imeli veliko šibkejšo medmožgansko povezavo z ljudmi v primerjavi z zdravimi psi. Uporabili so gensko orodje CRISPR/Cas9, s katerim so spremenili gen Shank3, ki je povezan z avtizmom, in tako ustvarili pasji model za avtizem. Zanimivo je, da so raziskovalci našli možne rešitve za izboljšanje te povezave. Ugotovili so, da lahko uporaba psihedelične droge LSD (dietilamidna lisergična kislina) poveča medmožgansko povezavo med človekom in psom z avtizmom. Čeprav je LSD znan kot halucinogen, raziskovalci upajo, da bi lahko razvili nehalucinogene analoge te droge za terapevtske namene.

Omejitve in prihodnje raziskave

Raziskava je imela nekaj omejitev, kot je majhno število psov in laboratorijsko okolje, kjer so se interakcije odvijale. Raziskovalci pravijo, da bi bilo bolj naravno okolje, kjer bi se psi in ljudje lahko prosto gibali, idealno, vendar to otežuje natančne EEG meritve. Naslednji korak raziskovalcev je razumevanje, kako LSD izboljšuje medmožgansko povezovanje, da bi lahko razvili učinkovito terapijo za avtizem. Upajo tudi, da bodo razvili nehalucinogene različice LSD za uporabo v medicini.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija