Novi krog pogovorov med državama je potekal v istanbulski palači Dolmabahče in zgodaj popoldne so z ruske in ukrajinske strani prišla spodbudna sporočila. Rusija je tako napovedala, da bo v Ukrajini drastično zmanjšala svojo vojaško aktivnost v okolici prestolnice Kijev in bližnjega Černigiva. Odločitev, ki jo je sporočil namestnik ruskega obrambnega ministrstva Aleksander Fomin, je prvo tovrstno javno oznanilo ruske strani po napadu na Ukrajino pred nekaj več kot enim mesecem.

Ta korak naj bi po Fominovih besedah služil okrepitvi medsebojnega zaupanja v nadaljnjih pogovorih med državama. Zatrdil je tudi, da so z ukrajinske strani dobili zagotovila glede nevtralnega statusa države brez jedrskega orožja, ki naj bi jih vključili v poseben sporazum.

The latest round of Ukraine-Russia peace talks are underway in Istanbul.

Chelsea owner Roman Abramovich, Putin’s unofficial mediator, is onsite, seen here chatting to Erdogan at the start. pic.twitter.com/o0jd4bspLp

— max seddon (@maxseddon) March 29, 2022

To so pozneje potrdili tudi na ukrajinski strani, po navedbah glavnega ukrajinskega pogajalca Davida Arahamije pa si Ukrajina želi mednarodni sporazum, po katerem bi po vzoru 5. člena Severnoatlantske pogodbe več držav jamčilo za varnost države.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Zelenskega Mihajlo Podljak je pozneje na Twitterju zapisal, da bi bili poroki za ukrajinsko varnost v okviru mirovnega sporazuma z Rusijo na primer osrednje članice Nata - ZDA, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija in Turčija.

New details on Ukraine's ceasefire talks with Russia:

– Ukraine has to give up on Nato but will be free to join the EU
– Russia is no longer demanding "denazification"
– "demilitarization" and Russian language are not part of the possible deal eitherhttps://t.co/OaEF9kkV5H

— max seddon (@maxseddon) March 28, 2022

Ob teh varnostnih zagotovilih bi bila torej Ukrajina pripravljena pristati na trajno nevtralnost, to pa bi vključevalo tudi določilo, da na ukrajinskem ozemlju ne bi bilo tujih sil ali vojaških baz, lahko pa bi izvajali skupne vaje s tujimi vojskami držav, ki bi jamčile za njeno varnost. Obenem ti varnostni vidiki po pričakovanjih Kijeva ne bi v ničemer preprečevali prizadevanj za vstop države v EU.

Kijev predlaga tudi do 15-letno preložitev nadaljnjih pogajanj o statusu polotoka Krim, ki si ga je Rusija na podlagi mednarodnopravno nepriznanega referenduma enostransko priključila leta 2014, ter zavezo, da krimskega vprašanja ne bodo reševali z vojaškimi sredstvi. Sporazum tudi ne bi vseboval določil o statusu samooklicanih avtonomnih regij Doneck in Lugansk, ki ju je Rusija tik pred napadom na Ukrajino priznala kot neodvisni republiki.

Breaking: Russia is beginning to withdraw some forces from around the Ukrainian capital Kyiv, in what the US assesses is a “major” strategy shift, two senior US officials tell me. US is already observing movements underway of Russian Battalion Tactical Groups (BTGs) 1/

— Jim Sciutto (@jimsciutto) March 29, 2022

Arahamija je povedal še, da so po današnjih pogajanjih ustvarjeni "zadostni pogoji" za prvo srečanje med ruskim in ukrajinskim predsednikom Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim od začetka ruske invazije v Ukrajino.

Zelenski je sicer ob signalih preboja iz Istanbula nadaljeval z nagovori parlamentov članic Nata in EU. Prek videopovezave je spregovoril poslancem danskega parlamenta in dejal, da početje ruske vojske v pristaniškem mestu Mariupolj na jugu države predstavlja zločin proti človeštvu. Po navedbah ukrajinske strani je v mestu umrlo že vsaj 5000 ljudi, število žrtev bi se lahko približalo 10.000.

Ukrajinski voditelj je znova tudi zahteval, da Evropa hitro ustavi uvoz nafte iz Rusije in uvede dodatne sankcije proti Moskvi, pozval pa je tudi k blokadi trgovanja z Rusijo in zaplembi ruskih ladij. "Evropa mora čim prej reči ne ruski nafti," je dejal Zelenski in dodal, da morajo države pospešiti prehod na obnovljive vire energije.

Današnje novice iz velemesta ob Bosporju so sicer pozitivno vplivale na trg nafte. Cene nafte so se najprej znižale za več kot pet odstotkov, nato pa so nadoknadile nekaj izgubljenega.

Moskva medtem v odzivu na zahodne sankcije proti Rusiji še naprej vztraja pri zahtevi za plačilo dobav ruskega plina v rubljih. Rusija se ne namerava ukvarjati z dobrodelnostjo in brezplačno zagotavljati plina Evropi, če države članice EU zanj ne bodo želele plačevati v ruski valuti, je za televizijo PBS povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Če ne bo plačila, ne bo plina," je bil jasen Peskov.

Damn!…
Mariupol. pic.twitter.com/xqN0cGN6lz

— Illia Ponomarenko ???????? (@IAPonomarenko) March 28, 2022

Še naprej pa odmevajo sobotne izjave ameriškega predsednika Joeja Bidna v govoru v Varšavi, ko je Putina označil za diktatorja, vojnega zločinca in klavca. "Za božjo voljo, ta človek ne sme ostati na oblasti," je ob tem podčrtal. V Beli hiši so zatem poudarili, da si ZDA ne prizadevajo za spremembo oblasti v Rusiji. To je v ponedeljek ponovil tudi Biden, ki pa je obenem zatrdil, da se za svoje izjave ne bo opravičil, niti izrečenih besed ne bo vzel nazaj.

Peskov je danes dejal, da so Bidnove "osebne žalitve" Putina imele "negativen vpliv" na dvostranske odnose, a da je dialog med Rusijo in ZDA potreben, "v interesu obeh držav in celotnega sveta". Ameriški predsednik se bo sicer po napovedih iz Bele hiše danes o ruski invaziji po telefonu pogovarjal z voditelji Francije, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva.

Vojna v Ukrajini je bila tudi tema dvodnevne konference predsednikov nacionalnih parlamentov članic EU, ki se je danes zaključila na Brdu pri Kranju. Predsednike je preko videokonference nagovoril predsednik ukrajinske vrhovne rade Ruslan Stefančuk. Kot je poudaril, je pomoč EU in njenih članic Ukrajini brez primere, a je obenem pozval k še ostrejšim sankcijam proti Rusiji.

Glede morebitnega članstva Ukrajine in drugih vzhodnoevropskih držav v EU pa so predsedniki parlamentov v skupni izjavi poudarili, da za vstop v unijo ni nikakršnih bližnjic, da pa je državam, ki želijo vstopiti, treba pomagati pri izpolnjevanju zahtevanih pogojev. S tem so bolj ali manj ponovili stališča voditeljev držav in vlad z zasedanja konec minulega tedna v Bruslju.