Prvi stik z mikrosatelitom Nemo HD, ki bo okrog Zemlje predvidoma krožil do leta 2025, so prek zemeljskih postaj v Ljubljani in Pomjanu nad Koprom vzpostavili okoli 10.45. Že med prvim stikom so prek oddajnikov UHF zagnali računalnik. Kasneje so še enkrat vzpostavili stik, v katerem pa so prejeli že prve informacije o stanju računalnika. Ugotovili so, da deluje.

Zagon in kalibracijo senzorjev na tem 65-kilogramskem satelitu bodo predvidoma končali po treh mesecih, nato sledijo tehnološke demonstracije. V naslednjem letu pa še aplikacije daljinskega opazovanja Zemlje za kmetijstvo, gozdarstvo, urbanizem in pomorski promet.

Okrog 10.45 so prvi stik prek zemeljske postaje v Mariboru vzpostavili tudi s satelitom Trisat, je povedal vodja tega projekta Iztok Kramberger z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

Tudi oni bodo najprej preverjali status baterij, sončnih panelov, kasneje pa še skušali vzpostaviti dvosmerno komunikacijo in zagnati računalnike. Po prvotnih načrtih so predvidevali, da bo ta nanosatelit popolnoma operativen v približno treh mesecih, a jim bo verjetno uspelo to zagotoviti že prej, je še povedal Kramberger.

Trisat ima maso zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. S posnetki tega nanosatelita si med drugim obetajo napredek na področju spremljanja onesnaženosti površine morij z oljnimi madeži ali plastiko, določevanja žarišč velikih požarov in zaznavanja vulkanskega prahu v višjih plasteh atmosfere.

Prva slovenska satelita so z izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani izstrelili davi z raketo podjetja Arianespace. Raketo vega s 53 sateliti iz 13 držav bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so jo zaradi različnih razlogov prelagali vse do danes.

Raketo podjetja Arianespace so izstrelili ob 3.51 po srednjeevropskem času iz vesoljskega centra CSG v Kourouju. Zdaj pa je že v vesolju. Približno 40 minut po vzletu se je kot drugi med vsemi sateliti od nosilne strukture odcepil mikrosatelit Nemo HD, in sicer na višini orbite, po kateri bo krožil okoli Zemlje, na približno 515 kilometrih. Prvi stik z zemeljsko postajo v Ljubljani je predviden ob 10.43. Odcepitev nanosatelita Trisat se je zgodila okoli 6. ure na višini okoli 530 kilometrov. Tudi to je višina orbite satelita, s katerim naj bi prvi stik prek postaje v Mariboru vzpostavili okoli 10.50.

Raketo s 53 sateliti bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so jo zaradi spodletele izstrelitve rakete vega julija lani preložili. Nato so jo načrtovali marca letos, vendar jo je preprečila pandemija covida-19. V drugi polovici junija pa so morali izstrelitev večkrat preložiti zaradi močnih višinskih vetrov.

Nato so jo nameravali izstreliti v sredo zjutraj po srednjeevropskem času, a jim jo je zagodel tajfun v bližini južnokorejskega otoka Jeju, kjer je zemeljska postaja, ki je pomembne za spremljanje misije. Vremenske razmere so se zdaj umirile, tako da so izstrelitev lahko izvedli davi.

Ta izstrelitev sicer ni prelomna samo za slovensko znanost, ampak tudi za evropsko, saj je prvič na evropski raketi v vesolje poletelo toliko malih satelitov naenkrat. Gre za prvi preizkus koncepta za odprave malih vesoljskih plovil, imenovanega Small Spacecraft Mission Service (SSMS). Mikrosateliti so razporejeni na zgornji palubi. Za nanosatelite, ki so običajno desetkrat manjši, pa so na spodnji palubi nameščeni standardizirani razpršilniki.