Simič je v torek v DZ pojasnil, da je vsako leto, ko je bil direktor Finančne uprave RS (Furs) najboljšega dohodninskega plačnika peljal na kosilo, in sicer iz spoštovanja, ker je plačal toliko dohodnine.

Pavšič, sicer poslanec LMŠ, je v zvezi s temi navedbami opozoril na davčno tajnost, vprašal se je tudi, kako je Simič sploh prišel do teh podatkov in ali ni tega počel še v kakšnih drugih potencialno motiviranih primerih. Simič je odvrnil, da nima kaj skrivati. Katera pravna podlaga mu omogoča vpogled v tovrstne podatke, sicer ni povedal.

V Fursu so v sporočilu za javnost zapisali, da "zakon o davčnem postopku v 17. členu določa, da imajo dostop do podatkov, ki so davčna tajnost, vse zaposlene osebe davčnega organa, v obsegu, ki je potreben za opravljanje njihovih delovnih nalog".

Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Fursu po njihovih navedbah med nalogami generalnega direktorja med drugim določa tudi odločanje v davčnem postopku in upravnem postopku na prvi stopnji. V skladu s to določbo generalni direktor odloča tudi v postopku letne odmere dohodnine na podlagi informativnih izračunov dohodnine, ki jih tudi podpiše.

"Generalni direktor je torej upravičeno, v skladu z zakonom, seznanjen s podatkom o letni odmeri dohodnine zavezancem, saj v teh postopkih odloča," so poudarili. "Generalni direktor ni razkril nobene davčne tajnosti. Javnost tudi ni izvedela niti ene dodatne informacije, ki medijem že ne bi bile znane," so sklenili.

To pa ni prepričalo predsednika parlamentarne komisije Pavšiča, ki je po poročanju spletnega portala 24ur.com napovedal, da bo državnemu tožilstvu naznanil sum kaznivega dejanja.

Pavšič namreč vztraja, da Simič ni imel utemeljenega razloga za vpogled v podatke z oznako davčna tajnost - povabilo na kosilo naj to zagotovo ne bi bilo. Dodal je še, da Furs v tem primeru ni tisti, ki bi lahko sodil o zakonitosti dejanja, "za to so pristojne druge institucije". Simičevo ravnanje je po njegovem mnenju tako sporno, da bi moral odstopiti s položaja.

Na dogajanje se je odzvala tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je za RTV Slovenija pojasnila, da mora za vsak vpogled v zbirko osebnih podatkov obstajati ustrezna pravna podlaga, ob njej pa tudi namen obdelave osebnih podatkov, ki mora biti vezan na konkreten zakonit postopek.

"Samo dejstvo, da nekdo ima dostop do nekega podatka, še ne pomeni, da ga lahko uporabi za kateri koli namen. Informacijski pooblaščenec je doslej že v več postopkih obravnaval zaposlene pri različnih upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki so sicer imeli pravico dostopa, a so ta dostop zlorabili za nezakonite namene," je pojasnila in dodala, da gre pogosto za nezakonite namene čisto zasebne narave.

Z urada informacijskega pooblaščenca so sporočili tudi, da bodo dotični primer z vidika (ne)zakonitosti obdelave osebnih podatkov v namene vabljenja na kosilo preučili in preverili. "Poudarjamo pa, da je IP pristojen le za vprašanje zakonitosti obdelav osebnih podatkov, medtem ko vprašanje varovanja davčne tajnosti ni v njegovi pristojnosti," so zapisali.