PRVE OVADBE ZARADI POSLA Z OGRAJO NA MEJI: Razkriti dokumenti kažejo večmiljonske nakupe in nenavadne pogodbe

Slovenija

Konec leta 2015 je Zavod RS za blagovne rezerve s podjetjem Minis iz Žalca sklenil tri pogodbe, s katerimi so kupili material za ograditev Slovenije v času tako imenovanega migrantskega vala. Pogodbe so imele stopnjo tajnosti 'interno', zato javnost do sedaj ni natančo vedela, koliko jo je stal posel z žico in ograjo. Vse do zdaj, ko je sodišče odločilo, da je interes javnosti močnejši od javnega interesa za omejitev dostopa. Vpogled v pogodbe razkriva več kot trimilijonski posel, zaradi katerega so pri Transparency International (TI) Slovenija podali nazanitev suma kaznivega dejanja zoper direktorja Zavoda RS za blagovne rezerve Antona Zakrajška. Ta očitke zanika.

TI je po skoraj treh letih prejel dokumente, povezane z nakazili zavoda podjetju Minis za nakup ograje na meji. "TI Slovenia po temeljiti analizi pridobljene dokumentacije sumi, da je ena od pogodb neskladna z zakonom o javnih financah in z zakonom o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015," so zapisali v sporočilu za javnost. 

Kot je poročal portal  24ur.com, je podjetje Minis brez resnejših referenc in z večkrat blokiranimi računi (sedež podjetja je v Žalcu na istem naslovu, kot je bila nekoč lokalna pisarna SMC) prišlo do trimilijonskega posla. Prva pogodba razkriva znesek za nakup varnostne žične ograje, ki je z davkom stala 1.229.760 evrov, nato je država od njih kupila ljudem in živalim prijaznejšo panelno ograjo za 2.410.720 evrov, po tretji pogodbi pa še za 122.976 evrov palic iz rebrastega betonskega železa.

Ob razkritju pogodb pa ne bodejo v oči le zneski, temveč tudi narava dokumentov. Po prvi pogodbi bi namreč v primeru 70-odstotnega avansa podjetje žico dobavilo še isti dan, kar kaže na vnaprej dogovorjen posel. Eden od členov pogodbe tudi nalaga, da je v primeru izplačila avansa potrebna bančna garancija. Za njeno pripravo je prav tako potrebno nekaj časa, torej bi jo bilo praktično nemogoče zagotoviti v enem dnevu med podpisom pogodbe in nakazilom avansa. 

Zakon o javnih financah govori o tem, da je dogovarjanje o predplačilih možno le izjemoma ob primernem zavarovanju predplačil ter na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance. Na TI pa pravijo, da je mogoče domnevati, da takšnega soglasja zavod ni pridobil. Zato so ugotovljene sume nepravilnosti naznanili okrožnemu državnemu tožilstvu.

Na ministrstvu za finance pa pojasnjujejo, da so določbe zakona in tiste, vključene v zakon o izvrševanju proračuna, vezane na neposredne proračunske uporabnike. "Zavod za blagovne rezerve ni neposredni proračunski uporabnik in tudi ne posredni uporabnik proračuna. To pa pomeni, da soglasja ministrstva za finance v skladu z zakonoma ne potrebuje," so pojasnili.

Na TI Slovenia so na vprašanje, ali bodo naznanilo po tem pojasnilu umaknili, navedli, da so naznanilo poslali na podlagi dokumentov, lastnih preverjanj in javno objavljenih podatkov, "ki zbujajo sume v spornost posla". "Domnevno predplačilo je le eden izmed elementov, ki vzbujajo sume, potrditev ali ovržba le teh pa je v pristojnosti organov odkrivanja in pregona," so navedli za STA in dodali, da so "sume zgolj naznanili in ni razloga, da bi umaknili naznanilo". 

Zakrajšek sicer ob tem pojasnjuje, da ne glede na določbe iz pogodbe, predplačilo nikoli ni bilo izvedeno in so vse stroške plačevali po prevzemu ograje.

Spomnimo, da je javnost že ob postavitvi žice in ograje na meji zanimalo, koliko nas bo ograjevanje stalo, a sta takratni premier Miro Cerar in ministrica za obrambo Andreja Katič odgovornost prelagala eden na gospodarskega, drugi na notranjega ministra. Zdaj je padla prva kazenska ovadba, saj so ta teden s TI Slovenija na državno tožilstvo poslali dopis, v katerem so naznanili sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic zoper Zakrajška.

Zakrajšek sicer vztraja, da so izbrali najugodnejšega ponudnika z najnižjo ceno in najhitrejšim rokom dobave. Dobavitelj ograje sicer ni bil izbran prek javnega razpisa, pač pa v skladu z izjemo, ki jo zakon o javnih naročilih predvideva za javna naročila, s katerimi se razkrivajo podatki, označeni s stopnjo tajnosti.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Eho |  06 .03. 2019 ob  11: 17
Pa kaj je z vsemi temi ljudmi, koraka ne naredijo a da ne bi kradli.....Je sploh še kje kdo od velikih šefov, ki je še pošten v Sloveniji....Sveto upam, da je.....