Advent izhaja iz latinske besede adventus, ki pomeni prihod. Z adventnim časom v Katoliški cerkvi začenjajo novo cerkveno leto in neposredno pripravo na božič, s katerim obeležujejo Jezusovo rojstvo oz. njegov prihod.

Znamenje zunanje priprave na božič je adventni venec. Tradicionalno se pri nas v cerkvah in po domovih pripravljajo adventni venci s štirimi svečami, ki se postopno prižigajo vsako od štirih nedelj. Naraščanje luči simbolizira rast dobrega v življenju. Adventni venec je praviloma spleten iz rastlinja, sveče pa so lahko samo v vijolični ali beli barvi, so spomnili pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK).

Letošnji adventni čas bo zaradi omejitev ob epidemiji novega koronavirusa za vernike precej drugačen kot ponavadi. Škofje vabijo vse katoličane, da okrepijo molitev in vero znotraj svojih družin. Advent naj bo čas tihote, notranjega miru, molitve in spokojnosti, saj je samo tako mogoče resnično doživeti božične praznike, so navedli pri SŠK.

Verniki naj, kot spodbujajo škofje, letošnji adventni čas med drugim namenijo izdelavi domačih jaslic. Te so sestavni in nepogrešljivi del slovenske kulturne dediščine, ki že več stoletij zaznamujejo praznovanje božiča. Škofje ljudi spodbujajo tudi, da se v adventnem času spomnijo na uboge, zapostavljene, bolne in osamljene ter s svojimi darovi podprejo delovanje dobrodelnih društev in ustanov.

Sklepno obdobje adventnega časa v Katoliški cerkvi začenjajo 17. decembra z božično osemdnevnico, ki predstavlja neposredno bogoslužno pripravo na božič.