"Prebivalci imamo občutek, da ukrepi niso zalegli oziroma se je promet še povečal. Mnogi, ki se vozijo po tej cesti na delo, pravijo, da je to 'ruleta smrti'," navaja bralec, ki opozarja na prekomerno prometno obremenitev lokalne ceste. Zaradi neprimernosti ceste za težki tovorni promet pa se pojavlja vprašanje, kakšne bi lahko bile posledice v primeru hujše nesreče in razlitja tovora, ki ga tovornjaki prevažajo. "Vprašanje je tudi, ali se sploh nadzira, kaj vse se na tej prometnici prevaža," se zaskrbljeno sprašuje.

Na cesti Kozina–Starod je sicer načeloma prepovedan daljinski tranzitni promet težkih tovornih vozil nad 7,5 ton iz Italije na Hrvaško in naprej v oddaljene države, vendar z določenimi izjemami, kot so hrvaške pokrajine Istra, Kvarner, Lika, Gorski kotar in Dalmacija ter obratno. Kot pojasnjujejo na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), je dovoljen tudi tranzitni promet težkih tovornih vozil prek Slovenije, ki prihajajo iz Italije in imajo raztovor v tem delu Hrvaške oziroma obratno – ki imajo izvor tovora v tem delu Hrvaške in tranzitirajo v Italijo. Prav tako ni omejen promet tovornih vozil, ki natovarjajo v Sloveniji in vozijo na Hrvaško ali v oddaljene države in obratno, poudarjajo pa, da je "daljinski tranzitni promet težkih tovornih vozil nad 7,5 ton iz Italije proti Hrvaški (proti kontinentalnem delu Hrvaške), BiH, Srbiji, Romuniji … in obratno preusmerjen na avtocesto A1 in A2 Kozina–Ljubljana–Obrežje, ki v tem primeru predstavlja vzporedno povezavo z boljšimi prometno tehničnimi elementi".

Na direkciji priznavajo, da promet na omenjeni cesti naraste vsako leto v poletnih mesecih v času turistične sezone, vendar menijo, da je cesta v stanju, ki omogoča varno odvijanje prometa. Poudarjajo tudi, da je bila cesta Kozina–Starod v letu 2024 preplaščena na več odsekih v skupni dolžini dobrih 900 metrov. 

A kot kaže, to ne bo zadostovalo. Na občini Ilirska Bistrica opozarjajo na nujne naložbe za večjo varnost tako udeležencev v prometu kot prebivalcev naselij, skozi katera poteka cesta. "Želimo si, da bi do realizacije prišlo čim prej," so zapisali v odgovoru na naše vprašanje. Kot navajajo, se je v začetku julija vodstvo občine prav zaradi te problematike srečalo s predstavniki DRSI na sestanku, na katerem so preverili stanje načrtov za te investicije. "V prihodnjih tednih se bomo z direkcijo dogovarjali o uvrstitvi investicij v državni proračun," še zagotavljajo na občinski upravi.

Ali povečan tranzitni promet vpliva tudi na večje število prometnih nesreč, kot je razbrati iz zaskrbljenosti domačinov?  Po podatkih Policijske uprave (PU) Koper se je na glavni cesti v zadnjih petih letih zgodilo 56 prometnih nesreč. V teh nesrečah so bile štiri osebe hudo telesno poškodovane, 20 oseb pa se je lažje poškodovalo. Med vzroki nesreč je prevladovala neprilagojena hitrost (25) in nepravilno prehitevanje.

Na PU Koper potrjujejo, da je cesta zelo prometno obremenjena. "Glavna cesta med Starodom in Kozino, posledično tudi med Podgradom in Hrušico, je zelo obremenjena s prometom, saj gre tu za glavno povezavo med Italijo in Hrvaško. Policisti PP Ilirska Bistrica in PPP Koper redno (dnevno) izvajajo nadzore prometa," poudarjajo.

Policisti predvsem kontrolirajo voznike tovornih vozil, ali ti izpolnjujejo pogoje za vožnjo po omenjeni cesti, kjer je tranzit tovornih vozil omejen, kontrolirajo tudi, če so tovorna vozila prekomerno obremenjena. Poleg tega redno izvajajo nadzore meritev hitrosti v naselju Račice, Podgrad in izven naselja Hrušica. Tako je bilo pri nadzoru letos ugotovljenih 128 kršitev prekomerne teže pri tovornih vozili. Kot še navajajo, je bilo na tem odseku v zadnjih petih letih izrečenih 2.391 represivnih ukrepov.