HMS Queen Elizabeth je bila načrtovana za udeležbo v mornariškem segmentu letošnje obsežne Natove vojaške vaje The Steadfast Defender 2024 ob norveški obali. Vendar so načrte prekrižale težave z desno propelersko gredjo, kar zahteva remont letalonosilke. Namesto Queen Elizabeth se je na vajo odpravila HMS Prince of Wales, ki pa je že leta 2022 doživela težave z zlomljeno propelersko gredjo in bila skoraj eno leto izločena iz operacij.

Po poročanju Daily Maila, naj bi HMS Prince of Wales, ki služi kraljevi mornarici od leta 2019, imela druge težave, in sicer zaradi finančnih omejitev. Zato naj bi razmišljali o možnosti prodaje letalonosilke kateri od prijateljskih držav, verjetno partnericam iz sporazuma AUKUS - ZDA ali Avstraliji. Če se finančne razmere ne izboljšajo, naj bi bila prodaja mogoča že leta 2028.

The UK Carrier Strike Group in the North Sea.

HMS Prince of Wales accompanied by HMS Portland, RFA Tidesurge, RFA Tidespring, ????????HMCS Charlottetown, ????????HDMS Niels Juel and ????????ESPS Cristóbal Colón.#JointWarrior #PHOTEX #steadfastdefender2024 pic.twitter.com/kSXXz5beUN

— Navy Lookout (@NavyLookout) February 26, 2024

Britanska mornarica je v odzivu za Telegraph izrecno zanikala razmišljanje o prodaji najmodernejše letalonosilke ter potrdila zavezanost vzdrževanju obeh ladij. Vendar so v mornarici hkrati dodali, da bi morebitne spremembe v politiki vlade in proračunu lahko imele posledice.

Nekdanji britanski minister za obrambo Ben Wallace je za Daily Mail izjavil, da Združeno kraljestvo "že več kot 20 let laže Natu o svojih zmogljivostih. Ali bomo ustrezno financirali oborožene sile ali pa bodo morali prihodnji premierji priznati javnosti, da je Britanija zgolj sledilka in ne voditeljica na svetovnem prizorišču." Upokojeni poveljnik kraljeve mornarice Tom Sharpe je poudaril, da mornarici ne koristi dejstvo, da je imela skoraj popolno priložnost za uporabo ladje v Rdečem morju, vendar tega ni storila zaradi političnih razlogov. "Priznati moramo grožnjo letalonosilkam. To je neprijetna resničnost."

Gradnjo obeh letalonosilk so odobrili leta 2007, vendar so pred zaključkom razmišljali o odstopu od ene izmed njih. Takratni minister Gordon Brown je odločitev preklical, saj bi to še dodatno povečalo stroške. Celoten strošek obeh letalonosilk je znašal osem milijard evrov.