Evropa, najhitreje segrevajoča se celina na svetu, se pripravlja na še eno vroče poletje, opozarjajo meteorologi. In popotniki se znova odpravljajo na vroče točke. Lansko leto so veliki deli južne Evrope doživeli dolgotrajna obdobja ekstremne vročine, s temperaturami, ki so dosegle 48 stopinj Celzija in trajale do dva tedna ali več. Vroči pogoji so motili počitnice skozi celotno poletno sezono, saj so obiskovalci izgubljali zavest zaradi vročinskega udara na prenatrpanih turističnih točkah, gozdni požari pa so povzročili evakuacije v Grčiji, Italiji in Španiji.

"Naši računalniški modeli se strinjajo, da bo to še eno nenavadno vroče poletje, še posebej v poznem juliju in avgustu,” je povedal Todd Crawford, podpredsednik meteorologije pri Atmospheric G2, podjetju za vremenske in podnebne inteligence s sedežem v Manchesterju, N.H. Podjetje pričakuje, da bo obseg vročine podoben letu 2022, ki je bilo najtoplejše poletje doslej zabeleženo v Evropi, z najbolj izrazito vročino v južnih državah, priljubljenih med potniki, kot so Grčija, Hrvaška in Italija.

Od leta 1991 se Evropa segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, in 23 od 30 najhujših vročinskih valov v Evropi od leta 1950 se je zgodilo po letu 2000, od tega pet v zadnjih treh letih, po podatkih Svetovne meteorološke organizacije. Evropska unija Copernicus Climate Change Service navaja več dejavnikov, ki prispevajo k ranljivosti celine, vključno z deležem evropske zemlje v Arktiki - najhitreje segrevajočem se se območju na svetu - in spremembami v atmosferskem kroženju.

Kljub napovedim in naraščajočemu trendu pretirane poletne vročine pa je povpraševanje po destinacijah, kjer so temperature v zadnjih poletjih dosegle 38 stopinj Celzija ali več, še vedno visoko. Splošno povpraševanje Američanov po potovanjih v Evropo se je od lanskega leta povečalo, glede na podatke potovalne strani Hopper. Rim, Pariz in Atene so med najbolj iskanimi mesti na Kayak in Expedia.

"Ljudje zelo hitro pozabijo negativne izkušnje," je dejal Stefan Gössling, profesor, ki raziskuje turizem in podnebne spremembe na Linnaeus University na Švedskem. "Ljudje, ki so se znašli v življenjsko nevarnih situacijah, kot so gozdni požari, morda premislijo, kam bodo potovali, vendar za širšo populacijo še ne vidimo velike spremembe v odločanju zaradi vročine."

Mesta se prilagajajo

Ko se bliža poletje, priljubljene destinacije, ki so bile lani močno prizadete, delajo na protokolih za zagotavljanje varnosti in udobja prebivalcev in turistov. Leta 2021 so Atene postale prvo evropsko mesto, ki je imenovalo glavnega uradnika za vročino. Med drugim poimenujejo vročinske valove, da bi poudarili njihove potencialne nevarnosti.

"Vročina je tihi ubijalec in projekcije za prihodnja leta kažejo, da bo samo še slabše, zato preoblikujemo naše mesto in uvajamo spremembe za prilagoditev," je dejala Elissavet Bargianni, glavna uradnica za vročino v Atenah. Poleg ozaveščanja mesto načrtuje izvajanje dodatnih ukrepov, vključno s povečanjem števila zelenih površin in ustvarjanjem hladnih javnih prostorov.

Za obiskovalce, ki načrtujejo obisk Aten to poletje, gospa Bargianni svetuje uporabo aplikacije 'Extrem Global', ki izračuna najhladnejšo pot od točke A do točke B glede na trenutno temperaturo in gostoto dreves. Mesto že ima več klimatiziranih ohlajevalnih centrov, ki so brezplačni. Med lanskim julijskim vročinskim valom je bilo treba Akropolo zapreti med poldnevom in zgodnjim večerom, da bi zaščitili obiskovalce. Ministrstvo za kulturo bi lahko sprejelo isto odločitev tudi letos, je dejala gospa Bargianni, če bo vročina huda., poroča The New York Times.