Ciklonsko območje se še zadržuje nad severnim Sredozemljem, v višinah pihajo nad Slovenijo zelo vlažni jugovzhodni vetrovi. Padavine bodo tako najmočnejše danes popoldne in zvečer, vztrajale pa bodo do sredinega jutra. Težišče padavin bo nad vzhodnim delom Slovenije, predvsem na območju Zasavja, savinjske in podravske regije, Koroške in tudi precejšnjega dela Štajerske, je na novinarski konferenci Arsa pojasnil meteorolog Brane Gregorčič.

Dodatno lahko narastejo hudourniki in se razliva padavinska voda, zato je na teh območjih previdnost še posebej potrebna. Trenutno poplavlja tudi reka Drava v spodnjem toku pri jezu Markovci, zaradi dotoka večje količine vode iz Avstrije v Slovenijo je bil ponoči ta pretok Drave okrog 1100 kubičnih metrov na sekundo. Ta visokovodni val se zdaj pomika po Sloveniji, do hrvaške meje bodo razlivanja v običajnem obsegu, v glavnem bodo poplavljene kmetijske površine. Predvidoma bo popoldne in ponoči narasla tudi reka Mura, ki se bo, kot kaže, razlivala znotraj protipoplavnih nasipov, je pojasnil hidrolog Janez Polajnar.

Pričakujejo tudi razlivanja vseh manjših hudourniških vodotokov v Zasavju in tudi na območju predalpskega hribovja, je dejal. Težišče današnjega dogodka so, kot kaže, ravno ranljiva območja, torej Koroška, Savinjska in območje Slovenskih Goric. "Tam lahko poplavi padavinska voda na neobičajnih mestih, narastejo lahko tudi hudourniški vodotoki," je dejal. Ob močnejših nalivih se lahko razliva tudi zaledna voda.

Težišče padavin bo v vzhodnem delu Slovenije, predvsem na območjih Koroške, Savinjske in Podravske regije in Zasavja. Na teh območjih lahko v 24 urah pade od 50 do 80, lokalno tudi blizu 100 l/m2. Nalivi bodo ponekod lahko dolgotrajni, ne pa ekstremno močni.

????3/4 pic.twitter.com/SAd2gfwHA3

— ARSO vreme (@meteoSI) August 29, 2023

Na območju Koroške in Savinjske je v ponedeljek padlo med 40 in 50 litrov dežja na kvadratni meter, danes bo padla podobna ali nekoliko večja količina padavin. "Drugi padavinski val bo padel na že namočeno zemljino in to je tisto, kar nas trenutno najbolj skrbi prav na teh ranljivih območjih," je opozoril Polajnar.

Direktor geološkega zavoda Miloš Bavec opozarja, da obstaja povečana nevarnost nastajanja plazov tudi na območjih, ki do zdaj niso bila prizadeta. To velja za večji del Slovenije. Posebno pozornost je treba posvetiti območjem, ki so bila do zdaj že prizadeta, saj je nevarnost za nastanek ali pa za ponovitev novih plazov še dodatno povečana, je opozoril.

Dodatno pozornost predlagajo tudi ob morebitnih padcih pretokov vodotokov, hudourniških in tudi tistih večjih. "V teh primerih prosimo za posebno pozornost vse, ki jih opazujejo, da se umaknejo od takih presahnjenih vodotokov do takrat, ko bo ocenjen razlog, ki je takšen zmanjšan pretok povzročil," je dejal. Opozoril je tudi, da povečana nevarnost plazov ne bo izginila s koncem dežja, ampak bo najverjetneje ostala še nekaj dni.

Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan pa je dodal, da so v ponedeljek predlagali občinam, naj za javno alarmiranje uporabijo sirene. Ob tem naj svoje občane predhodno obvestijo, iz kakšnega razloga se lahko sproži sirena, da se izognejo kasnejši zmedi občanov in obremenjevanju številke 112.

Vse službe za urejanje voda so še vedno na terenu, z deli na vodotokih se ni prekinilo. V času, ko so bili pretoki najbolj kritični, so se stroji umaknili v izogib poškodbam mehanizacije, je dejala direktorica direkcije za vode Neža Kodre. "Glede na prognoze bomo še naprej izvajali povečana dežurstva, pripravljeni bomo na morebitne interventne ukrepe glede na dogodke na terenu," je dodala.

V sredo bo še naraščala reka Mura, Sava v spodnjem toku ter reke v južni Sloveniji, še opozarja Arso.