"Skeletne mišice so naš največji organ, odgovoren za gibanje in s pomembno vlogo pri presnovi sladkorjev in maščob, termoregulacijo, pomagajo srcu pri kroženju krvi in še bi lahko naštevali. Sodoben življenjski slog, staranje, obolevanje nam narekujejo manjko gibanja, kar pelje v izgubo mišične mase in izgube njene funkcije, kar je zdravstveno gledano sindrom, ki vodi v hude zdravstvene zaplete. In ravno zato je potrebno skeletne mišice postaviti ob bok, če ne celo pred pomembnimi organi, kot so srce, ledvice, možgani," pojasnjuje Boštjan Šimunič, predstojnik Inštituta za kineziološke raziskave (IKARUS) pri Znanstveno-raziskovalnem središču (ZRS) Koper. 

Cilj Svetovnega dneva mišic je zato širšim množicam predstaviti pravo resnico o, žal, vedno bolj 'pozabljenem organu'. V svetu informacijskih tehnologij, virtualnih okolij, robotike, kjer sodobni človek večino opravil rešuje pretežno z miselnimi procesi, smo mišice, ki so nas skozi milijone let postavljale pokonci in nam omogočale preživetje, povsem zanemarili. Skeletne mišice niso pomembne le za gibanje, transport, delo, pomembne so tudi za ohranjanje ravnovesja v organizmu, izmenjavo energije, presnovo, termoregulacijo, nemoteno delovanje srčno-žilnega sistema, nenazadnje njihovo delovanje spodbuja in vpliva tudi na naše miselne procese.

Med predavatelji bosta tudi predstojnik IKARUS-a Boštjan Šimunič (na sliki levo) in direktor ZRS Koper Rado Pišot.

Žal se njihove pomembne vloge največkrat zavemo šele, ko je zaradi različnih razlogov njihovo delovanje moteno ali onemogočeno. Letošnji 3. Svetovni dan mišic bo posvečen posameznikom, katerim je bila zaradi možganske kapi prizadeta motorika, in njihovim svojcem ter vsem, ki se neposredno ali posredno srečujejo s problemom rehabilitacije, kot tudi vsem, ki jih zanima, kako delovati preventivno, da do takih neželenih dogodkov ne pride. Ker junija letos zaključujejo triletni mednarodni projekt MEMORI-net, bodo ob tej priliki sodelavci ZRS Koper in SB Izola predstavili izsledke raziskav ter ponudili nova znanja vsem prisotnim.

'Mental and Motor Rehabilitation Innovation Network' (MEMORI-net) je projekt čezmejnega sodelovanja, ki je bil uspešno pridobljen na razpisu Interreg V-A Italia - Slovenia 2014-2020. Glavni cilj projekta je skupno zavzemanje Italije in Slovenije za izboljšanje strategij upravljanja rehabilitacij, ki sledijo možganski kapi, in za definiranje skupnih diagnostičnih ter terapevtskih protokolov, temelječih na najbolj naprednem znanstvenem znanju in najboljših mednarodnih praksah. Z več kot 4000 novimi primeri letno, ki se pojavljajo na programskem območju, možganska kap predstavlja enega najbolj perečih vzrokov intelektualne in motorične invalidnosti.

MEMORI-net stremi k oblikovanju odlične medregionalne mreže, ki bo vključevala različne subjekte – strokovnjake za zdravljenje možganske kapi in univerzitetne centre, specializirane v diagnostiki in IKT, rehabilitacijske centre, terme ter združenja bolnikov, ki jih je prizadela možganska kap. Preko učinkovitega programa komunikacije in izobraževanja zdravniških ekip ter družin pacientov bo MEMORI-net spodbujal medsebojno izmenjavo znanj in izboljšanje rehabilitacijskih praks v Italiji in Slovenji.

"V projekt so vključeni Univerza v Trstu, Bolnišnica San Tommasso dei Battuti Portogruaro, Mednarodna visoka šola za napredne študije Trst, Splošna bolnišnica Izola, ZRS Koper in Univerza v Novi Gorici. Znotraj te mreže si prizadevamo poenotiti protokole rehabilitacije po možganski kapi," poudarja Šimunič.

V sklopu MEMORI-net projekta so razvili smernice zajemanja gibalnega in kognitivnega stanja pacientov po možganski kapi in oblikovali novo metodo nevrofeedback-a z elektroencefalogramov (EEG NFB), ki temelji na metodi zajemanja podatkov v realnem času in prek povratne zanke daje pacientu vpogled o trenutnem stanju in napredku rehabilitacije. Nevrofeedback in elektromišična stimulacija omogočata na inovativen način ohranjati gibalni nadzor in s tem mišično maso ter funkcijo v času najtežjega obdobja po možganski kapi. "Stremimo tudi k novim metodam spremljanje mišične funkcije, na osnovi katerih bodo lahko terapevti individualno prilagojeno predpisovali rehabilitacijske postopke," še pravi Šimunič.

"Možganska kap je največkrat kot strela z jasnega in prekine ustaljen življenjski ter delovni ritem. Prizadetost po možganski kapi je zelo raznolika, od skoraj nobene pa do smrti. Največkrat je najtežjih prvih 14 dni, ko se morajo pacienti s tem sprijazniti, zdravniki ugotoviti vse posledice in terapevti pričeti z intenzivno rehabilitacijo, ki ima omejene možnosti in čas, ko lahko z njo vplivamo na povrnitev funkcij," razlaga Šimunič in ob tem opozarja, da mora biti delo strokovnjakov interdisciplinarno, usklajeno, motivirano. Posebno skrb je potrebno nameniti sekundarnim težavam, ki se lahko pojavijo, saj se življenjski slog pacientov skoraj vedno spremeni na slabše.

Če bi radi več izvedeli o skeletnih mišicah, pridite v soboto, 25. maja, v koprski park pri kavarni Triglav, kjer bodo sodelavci ZRS Koper in SB Izola od 9. ure dalje predstavljali trenutne trende obravnave pacienta po možganski kapi, s poudarkom na skeletno-mišični rehabilitaciji in vračanju funkcionalnih zmožnosti pacienta po možganski kapi. Opravljali bodo meritve gibalnega statusa, potekala bodo tudi predavanja.

Ob 15. uri bo Rado Pišot predaval na temo 'Mišice, pozabljeni organ'. Ob 15.20 bo Anton Grad predaval o možganski kapi, ob 15.40 pa Boštjan Šimunič na temo 'Spremljanje funkcije mišic po možganski kapi'. Ob 16. uri bo Uroš Marušič predstavil nevrofeedback metodo, ob 16.20 pa bodo predavatelji na voljo za vprašanja občinstva.